Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.10.2020 18:35:04

Kaj prinaša predlog PKP5?

Mag. Katja Blatnik

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

Pri večini ukrepov, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, gre za podaljšanje ukrepov, medtem ko sta npr. delno povračilo prihodka zaradi karantene ali višje sile pri samozaposlenih in kratkotrajna bolniška novosti.

Ta članek obravnava predlog PKP5. Članek o sprejetem predlogu PKP5 pa najdete na tej povezavi.

Uvodoma pojasnjujemo, da je PKP5 še v obravnavi v DZ, zato se lahko posamezne določbe še spremenijo.

Pri večini ukrepov, ki se nanašajo na pomoč gospodarstvu, gre za podaljšanje ukrepov kot npr. povračila nadomestil plač zaposlenih zaradi karantene in višje sile, medtem ko sta npr. delno povračilo prihodka zaradi karantene ali višje sile pri samozaposlenih in kratkotrajna bolniška novosti.

Pri nekaterih »podaljšanih« ukrepih se zaostrujejo pogoji za pridobitev pomoči, pri čemer gre predvsem za t.i. prihodkovni pogoj.

PRILOGA – PREDLOG ZAKONA PO POSAMEZNIH ČLENIH

  1. Kratkotrajna odsotnost z dela zaradi bolezni brez obiska zdravnika v breme ZZZS

Ukrep bo veljal do 31. 12. 2020, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Ne glede na določbe 29. člena ZZVZZ, ki sicer ureja nadomestila zaposlenih v breme ZZZS, se s PKP5 uvaja kratkotrajna bolniška odsotnost z dela brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik.

Taka odsotnost bo lahko trajala do 3 zaporedne delovne dni v kosu. Delavec jo bo lahko koristil največ enkrat v posameznem koledarskem letu.

Nadalje bo veljalo, da mora delavec o vsakokratni odsotnosti iz prejšnjega odstavka pisno ali elektronsko obvesti delodajalca prvi dan odsotnosti. Zakonske določbe so nekoliko nejasno zapisane. Glede na to, da gre za koriščenje »bolniške« v kosu, največ enkrat letno in predvidenem roku veljavnosti za zgolj letošnje koledarsko leto, ni povsem jasna besedna zveza »vsakokratni odsotnosti«. Če se bolniška koristi v kosu in največ enkrat v koledarskem letu pomeni, da bo delavec v primeru bolezni lahko koristil odsotnost natanko enkrat in sicer 1, 2 ali 3 zaporedne delovne dni.

Delavec bo pravico do odsotnosti iz dela zaradi bolezni uveljavljal v skladu z veljavnimi predpisi s področja zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja.

Predlog PKP5 določa, da bo višina nadomestila plače določena z ZDR-1. To bo pomenilo, da bo nadomestilo plače znašalo 80 % plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas (8. odst. 137. člena ZDR-1).

Predlog tudi določa, da delavec v času koriščenja te odsotnosti ne bo smel opravljati pridobitne dejavnosti ali odpotovati izven kraja svojega bivanja. Iz predloga zgolj sklepamo, da se v primerih kršitev teh pravil, nadomestilo plače ne bo izplačalo v breme ZZZS.

  1. Napotitev na testiranje na SARS-CoV-2, ki ga plača delodajalec, ni boniteta

Ukrep naj bi veljal do 30.6.2021, z možnostjo podaljšanja za 6 mesecev.

Če delodajalec zaposlenega napoti na testiranje za Covid-19 in mu test plača, se to plačilo ne glede na 39. člen Zdoh-2 ne šteje za boniteto.

  1. Povračilo nadomestila plač delavcem zaradi odrejene karantene ali nemožnosti opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ponovno1 se uvaja pravica do povračila izplačanih nadomestil plač zaradi varstva otroka upoštevaje njegovo starost in druge okoliščine oz. zaradi višje sile. Ukrep bo veljal za nazaj – od 1.9.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja.

Podaljšuje se tudi ukrep povračila izplačanih nadomestil zaradi odrejene karantene za zaposlenega.2 Ukrep bo veljal za nazaj – od 1.10.2020 do 31.12.2020 z možnostjo 3 mesečnega podaljšanja.

Tudi po PKP5 bo veljalo, da ima » prednost« pred karanteno druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času karantene in/ali višje sile lahko delavec koristi dopust in prejme nadomestilo plače kot mu pripada iz tega naslova, torej 100 %. V primerih skrajšanega delovnega časa iz naslova starševskega varstva, pokojninske ali zdravstvene zakonodaje, se nadomestilo plače zaradi karantene izplačuje v sorazmernem delu.

Delodajalci bodo v obdobju prejemanja povračila izplačanih nadomestil plače, morali delavcem izplačevati neto nadomestila plače in poravnavati prispevke za obvezna socialna zavarovanja. V nasprotnem primeru bodo morali prejeta sredstva v celoti vrniti.

Višina povračila je enako določena kot po ZIUPDV. ZRSZ povrne 80% nadomestila, ki po ZDR-1 znaša 80% plače, torej 80% od 80%. S plačo je mišljen I. bruto. Višina delnega povračila nadomestila plače je zakonsko omejena na največ 892,50 EUR.

  1. Višja sila – varstvo otrok

Nanaša se na varstvo otrok do vključno 5. razreda OŠ, otrok v prilagojenih in posebnih programih v OŠ s prilagojenim programom in v zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami ter otrok, ki imajo v odločbi o usmeritvi določeno pomoč spremljevalca.

Delodajalci bodo morali opravičeno odsotnost z dela presojati na podlagi elementov, ki veljajo za višjo silo: prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka, neizogibnost in neodvrnljivost dogodka. V okviru teh elementov bo potrebna presoja možnosti varstva s strani drugega starša, možnost drugačne razporeditve delovnega časa.

Delavec bo moral najpozneje v treh delovnih dneh od nastanka razloga odsotnosti o vseh okoliščinah, ki vplivajo na nastanek višje sile, obvestiti delodajalca. Delodajalec bo za namen povračila nadomestila potreboval izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Delavec, ki ne bo mogel opravljati dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka, bo imel pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga (138. člen ZDR-1). Skladno s tem bo imel delavec pravico do nadomestila plače v višini 80 % osnove iz 7. odst. 137. člena ZDR-1 (enaka osnova kot za letni dopust ipd.).

Nadomestilo plače bo delavec prejemal za obdobje, za katero je otroku odrejena karantena oz. dokler bodo podane okoliščine višje sile, ki upravičujejo njegovo odsotnost.

Delodajalec bo lahko uveljavil pravico do povračila izplačanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

  • 8 dneh od uveljavitve zakona, če bo šlo za odsotnosti od 1.9.2020 do uveljavitve PKP5

  • 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odločba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec bo moral priložiti:

  • kopijo odločbe o odreditvi karantene

  • izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu in

  • izjavo delavca o obstoju okoliščin, ki vplivajo na nastanek višje sile.

Sledil bo podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci bodo lahko povračilo nadomestil pričakovali na zadnji dan meseca, ki bo sledil mesecu izplačila nadomestila plač (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplačano v oktobru).

  1. Odrejena karantena za zaposlenega

Do nadomestila plače bodo upravičeni delavci, ki zaradi odrejene karantene po ZNB (Zakon o nalezljivih boleznih) ali po PKP5 ne bodo mogli opravljati dela, niti od doma. Nadomestilo bodo prejemali za obdobje, za katero je bila odrejena karantena.

Višina nadomestila bo določena enako kot v ZIUPDV (PKP4). Razlog za odreditev karantene mora biti razviden iz odločbe o odreditvi karantene.


  1. Nadomestilo plače po ZDR-1 – začasna nezmožnost zagotavljanja dela iz poslovnega razloga - 80 % osnove. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-13:

  • Delavec, ki se bo odpravil v državo, ki bo na zelenem ali rumenem seznamu, in mu bo ob prehodu meje v RS odrejena karantena.

  • Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo, pri čemer do stika ne bo prišlo med opravljanjem dela za delodajalca


  1. Nadomestilo plače bo enako plači, ki bi jo prejel, če bi delal (100 %):

  • Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo v okviru opravljanja dela za delodajalca in mu bo zaradi tega odrejena karantena

  • Javni uslužbenec, ki mu bo odrejena karantena zaradi izvajanja nalog delodajalca v tujini ali mu bo odrejena karantena zaradi napotitve ali premestitve javnega uslužbenca na delo v tujino.


  1. Nadomestilo plače po ZDR-1 – višja sila – 50 % plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70 % minimalne plače. Osnova se izračuna po 7. odstavku 137. člena ZDR-1.

Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki bo na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primeru odhoda zaradi naslednjih osebnih okoliščin:

  1. smrti zakonca ali zunajzakonskega partnerja ali smrti otroka, posvojenca ali otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja,

  2. smrti staršev (očeta, matere, zakonca ali zunajzakonskega partnerja starša, posvojitelja),

  3. rojstva otroka

  4. vabila na sodišče.

Delavec bo moral delodajalcu najpozneje en dan pred odhodom predložiti pisno izjavo, iz katere bo izhajalo, da odhaja v državo na rdečem seznamu zaradi predhodno naštetih osebnih okoliščin.


  1. Ni nadomestila plače (neplačana odsotnost)


Delavec, ki mu bo odrejena karantena zaradi odhoda v državo, ki bo na rdečem seznamu, ne bo upravičen do nadomestila plače v času odrejene karantene, razen v primerih že navedenih osebnih okoliščin.

Ne glede na navedene razloge mora delavec, ki mu bo odrejena karantena, bo moral najpozneje v 24 urah obvestiti delodajalca, da je v karanteni, in o razlogih, iz katerih mu je bila odrejena karantena. Delavec, ki mu bo odrejena karantena, bo moral najpozneje v treh delovnih dneh od prejema odločbe o odreditvi karantene le-to posredovati delodajalcu.

Delodajalec bo lahko uveljavil pravico do povračila izplačanih nadomestil (I. bruto) pri ZRSZ v:

  • 8 dneh od uveljavitve zakona, če bo šlo za odsotnosti od 1.10.2020 do uveljavitve zakona PKP5

  • 8 dneh od pričetka odsotnosti delavca za odsotnosti po uveljavitvi zakona PKP5.

Za vse odsotnosti, katerih razlog bo karantena in bo odločba izdana do 31.12.2020, bo skrajni rok za vlogo 31.12.2020.

Delodajalec bo moral priložiti:

  • kopijo odločbe o odreditvi karantene in

  • izjavo, iz katere izhaja, da za delavca ni mogoče organizirati dela na domu.

Sledil bo podpis pogodbe z ZRSZ. Delodajalci bodo lahko povračilo nadomestil pričakovali zadnji dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plač (npr. do 30.11. za septembrsko nadomestilo, izplačano v oktobru).

4. Čakanje na delo

Ukrep delnega povračila plače za čakanje na delo je bil z ZIUOOPE podaljšan do 30. junija 2020. ZIUPDV, sprejet 10.7.2020, je ukrep začasnega čakanja na delo podaljšal sprva do 31.7.2020, kasneje pa s sklepi Vlade RS do 30.9.2020.

Po PKP5 bo ukrep veljal do konca tega leta, torej do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Ukrep čakanja na delo je vsebinsko zelo podoben ukrepom, ki so bili sprejeti z ZIUOOPE in ZIUPDV, zato vas v zvezi s tem napotujemo tudi na branje e-gradiva Plače v času veljavnosti interventnih zakonov, II. poglavje.

Za razliko od dosedanjih ukrepov se zaostruje t.i. prihodkovni pogoj. Namesto vsaj 10 % padca, bo kriterij vsaj 20% padec prihodkov v letu 2020 glede na ustrezno povprečje prihodkov preteklega ali tekočega leta.

Glede pravic delavcev v zvezi z vračanjem na delo, letnim dopustom ipd. ni sprememb. Tudi po PKP5 bo torej veljalo, da ima » prednost« pred čakanjem druga oblika upravičene odsotnosti z dela kot npr. dopust, bolniška, starševsko varstvo ipd. V času začasnega čakanja na delo bo lahko delavec koristil dopust in prejel nadomestilo plače kot mu bo pripadala iz tega naslova, torej 100 %. Čakanje se bo »prekinilo« tudi v primerih bolniške, porodniške ipd. Drugače je s praznikom. Delodajalcu bo namreč pripadalo povračilo nadomestila plače za dejansko mesečno oziroma tedensko obveznost, za prazničen in drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi delavec na ta dan dejansko delal4.

V predlogu PKP5 je po novem predvidena možnost, da se delavec v času čakanja na delo prijavi v evidenco iskalcev zaposlitve in vključi v ukrepe, ki se sicer zagotavljajo prijavljenim iskalcem zaposlitve po ZUTD. V kolikor bo delavec na začasnem čakanju sicer delal s polnim delovnim časom, ne bo dolžan izvajati aktivnosti iz ukrepov APZ po ZUTD (kot npr. izobraževanja).

Pri višini nadomestila ni sprememb glede na prejšnji tovrstni ukrep - delavec bo imel v času začasnega čakanja na delo pravico do nadomestila plače v višini, kot je določena z ZDR-1, za primer začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga, t.j. 80% povprečne mesečne plače delavca za polni delovni čas v zadnjih treh mesecih. Hkrati bo veljalo, da nadomestilo plače, ne bo smelo biti nižje od minimalne plače v RS (velja za vse delavce pri delodajalcih).

Glede postopka in načina uveljavljanja povračila plače ne bo sprememb. Delodajalec bo moral v 8 dneh od napotitve delavca na začasno čakanje vložiti elektronsko vlogo pri ZRSZ, najpozneje pa do 15. decembra 2020. Vlogi za delavca na začasnem čakanju na delo bo moral delodajalec priložiti oceno upada prihodkov, za pravilnost katere bo kazensko in materialno odgovarjal, ter dokazila o napotitvi delavcev na začasno čakanje na delo zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela iz poslovnega razloga.

ZRSZ bo o vlogi odločil v 15 dneh od vložitve s sklepom.

Delno povračilo nadomestila plače (razen za delavce, za katere plačilo nadomestila plače ne bodo bremenila delodajalca) se bodo delodajalcu izplačevala mesečno, v sorazmernem deležu ali v celoti, in sicer 10. dan meseca, ki sledi mesecu izplačila nadomestila plače.

Sprememba bo na področju odpuščanj delavcev, ki bodo na čakanju. Za razliko od ZIUPDV bo prepoved odpuščanja iz poslovnega razloga veljala za vse delavce na čakanju in ne le tiste, za katere bo delodajalec uveljavljal povračilo nadomestila. V veljavi bo ostala tudi prepoved odpuščanja večjemu številu delavcev razen, če je bil program razreševanja presežnih delavcev sprejet že pred 13. marcem 2020 in delodajalec za te delavce ni uveljavil pravice do povračila nadomestila plače po PKP5 ali ZIUOOPE ali ZIUZEOP ali ZIUPDV (kršitev prepovedi odpuščanja).

  1. Začasni ukrepi za samozaposlene in mikro podjetja

Začasni ukrep v obliki temeljnega dohodka in plačila prispevkov je urejal ZIUZEOP. Podobno bo ta ukrep urejen v PKP5, pri čemer so prihodkovni pogoji strožji – 30 % nižji prihodki in ne 10 % kot je veljalo po ZIIZEOP. Iz predloga zakona so (za zdaj) izvzete samozaposlene osebe, zavarovane po 19. členu ZPIZ-2 - verski uslužbenec registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti.

Poleg že navedenih pomoči bodo podjetja iz blagovnih rezerv prejela tudi zaščitno opremo.

  1. Izredna pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka

Ukrep bo veljal do 31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Upravičenec do izredne pomoči v obliki MTD bo oseba, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti najmanj od 13. marca 2020 do uveljavitve PKP5 in dejavnosti zaradi posledic epidemije COVID-19 ne more opravljati ali jo opravlja v bistveno zmanjšanem obsegu tudi po zaključku epidemije COVID-19. Za bistveno zmanjšan obseg se bodo šteli vsaj 30 % nižji prihodki glede na ustrezno obdobje preteklega ali tekočega leta. Za družbenike bo dodaten pogoj neizplačilo dobička, nakup lastnih delnic ali lastnih poslovnih deleže ter neizplačilo nagrad oz. poslovne uspešnosti poslovodstvu v letu 2020 oz. za leto 2020.

Upravičenci do temeljnega dohodka bodo:

  • po 15. členu ZPIZ-2 - samozaposlene osebe

  • po 16. členu ZPIZ-2 – družbeniki

  • po 17. členu ali petem odst. 25. člena ZPIZ-2 – kmetje

Postopek bo praktično enak kot po ZIUZEOP – vložitev Izjave na edavkih, pri čemer bo pomembno, da na dan vložitve vloge upravičenec ne bo imel neplačanih davkov in prispevkov. Skrajni rok za izjavo bo 31.12.2020.

Upravičenec bo dobil izredno pomoč v obliki mesečnega temeljnega dohodka (MTD) v višini 1.100,00 eurov, samozaposleni v kulturi vpisani v razvid pa 700,00 eur mesečno (država RS jim plačuje prispevke). MTD se bo izplačeval za oktober, november in december 2020 in booproščen vseh davkov in prispevkov.

Če upravičenec za posamezni mesec ne bo vključen za celotni mesec ali za polni zavarovalni čas, bo upravičen do sorazmernega dela izredne pomoči v obliki MTD glede na delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah. Delež vključitve v zavarovanje za posamezni mesec oziroma do polnega zavarovalnega časa po teh podlagah se bo za posamezni mesec določil upoštevaje povprečno dnevno število ur vključitve v zavarovanje v posameznem mesecu.

Sorazmernost se ne bo ugotavljala pri samozaposlenih osebah, ki bodo do polnega časa vključeni na podlagi drugega odst. 19. člena ZPIZ-2 (krajši delovni čas iz naslova starševska varstva) in če bo ves ta čas vključena v zavarovanje kot samozaposlena oseba.

Če bo upravičenec ugotovil, da ne izpolnjuje pogojev, bo moral najkasneje do roka za predložitev obračuna od dohodkov pravnih oseb za leto 2020 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2020, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2020 o tem obvestiti FURS. Izjema bod družbeniki, ki so npr. izplačali nagrado. Ti bodo morali o tem čim prej obvestiti FURS, saj jim bodo zamudne obresti tekle od dneva uveljavitve pravic do vračila.

  1. Delno povrnjeni izgubljeni dohodek za samozaposlene in družbenike za čas trajanja karantene na domuali nemožnostiin opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka

Ukrep bo velja od 1.10.2020-31.12.2020 z možnostjo 6 mesečnega podaljšanja.

Za samozaposlene se bo v obdobju treh mesecev, od oktobra do decembra 2020, uzakonila možnost za delno povrnitev izgubljenega dohodka.

Dohodek bodo lahko zahtevale samozaposlene osebe v primeru karantene ali višje sile, katere posledica je varstvo otroka.

Višina delno povrnjenega izgubljenega dohodka bo 250,00 eurov za vsako odrejeno karanteno ali za čas, ko ne bo zmožen opravljanja dela zaradi višje sile zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole.

Pogoji, pod katerimi bodo lahko samozaposleni pričakovali delno povračilo dohodka:

  • če mu bo pri povratku v RS odrejena karantena, ker bo država uvrščena na rdeči seznam, vendar je bila v času njegovega odhoda še na zelenem ali oranžnem seznamu

  • če mu bo odrejena karantena zaradi stika z okuženo osebo ali

  • če ne bo mogel opravljati dela zaradi višje zaradi obveznosti varstva otroka, ki mu bo bila odrejena karantena ali pa otrok zaradi zunanje objektivne okoliščine ne bo mogel obiskovati vrtca ali šole.

Samozaposleni bodo v teh primerih vlogo predložili FURS in ji priložili odločbo o karanteni, v roku 30 dni od vročitve slednje odločbe. V predlogu zakona se je znašel še skrajni rok za oddajo vlog in sicer 31.12.2020. Glede tega lahko pričakujemo še spremembe.

FURS bo delno izgubljeni dohodek nakazal do 10. za pretekli mesec:

  • za vloge, ki bodo oddane od 1.10.-31.10. bo dohodek za oktober nakazan do 10.11.2020

  • za vloge, ki bodo oddane od 1.11.-30.11. bo dohodek za oktober ali november nakazan do 10.12.2020

  • za vloge, ki bodo oddane od 1.12.-31.12. bo dohodek za oktober ali november ali december nakazan do 10.1.2021.

PRILOGA – PREDLOG ZAKONA PO POSAMEZNIH ČLENIH


1 Spomnimo se ZIUZEOP.

2 Do 30. maja so veljale določbe ZIUPPP, skladno s katerimi je bila karantena v celoti strošek delodajalca. Delodajalec je imel pravico do celotnega povračil izplačanih nadomestil plače delavcem, ki zaradi odrejene karantene niso mogli opravljati dela in jim ni mogel organizirati dela na domu. S sprejemom ZIUOOPE so določbe ZIUPPP prenehale veljati. Od 31. maja do 10. julija je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene v celoti strošek delodajalca. Od 11. julija, ko je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 (ZIUPDV), pa je bilo nadomestilo plače za čas odrejene karantene pod določenimi pogoji znova izplačano v breme države.

3 Delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.

4 Primer 10

Ključne besede:
PKP5

Zadnji članki iz rubrike:

16.10.2020 15:53:23:
Sprejet nov sveženj ukrepov v boju proti covid-19

12.10.2020 15:51:50:
Novo pri nadomestilih preživnine

13.10.2020 14:13:16:
Zakon o dopolnitvah Zakona o trgovini (ZT-1B)

5.10.2020 19:26:40:
Izobraževanja in usposabljanja za zaposlene s skrajšanim polnim delovnim časom

5.10.2020 13:22:54:
Selitev Revoluta iz Velike Britanije v Litvo

Najnovejši članki:

19.10.2020 11:21:16:
Kaj prinaša PKP5?

16.10.2020 12:13:45:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje o tožbah delavcev zoper delodajalce

16.10.2020 12:12:55:
Vlada ne podpira parcialnih sprememb pokojninskega zakona

16.10.2020 12:12:01:
Mnenje vlade o Predlogu zakona o davku na digitalne storitve

15.10.2020 18:10:22:
E-gradiva o DDV

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT