Finančne zaveze so v praksi največkrat vezane na izpolnjevanje določenih finančnih kazalnikov.

Posojilne pogodbe, sklenjene med podjetjem in banko, velikokrat vsebujejo finančne zaveze, ki so v praksi največkrat vezane na izpolnjevanje določenih finančnih kazalnikov kot so npr. neto dolg / EBITDA, dolg / kapital, pokritost obresti ipd. in ki ne sme presegati ali mora znašati vsaj toliko kot na podlagi analize komitenta določi banka. Pogosto banka določi tudi druge zaveze kot je npr. določilo, da mora podjetje vsaj x% letnega prometa ustvariti preko transakcijskega računa, ki je odprt pri banki – posojilodajalki, da mora komitent porabiti denar izključno za namene, opredeljene v kreditni pogodbi, redno in v celoti plačevati vse javnopravne obveznosti itd.

Presečni dan, ko mora podjetje banki potrditi skladnost izpolnjevanja finančnih zavez, je seveda največkrat 31.12. Nekatere banke družbo pozovejo k predložitvi potrdila o skladnosti, nekatere ne, v vsakem primeru pa je dolžnost posojilojemalca, da pravočasno preveri izpolnjevanje finančnih zavez.

Najbolj pogosta posledica neizpolnjevanja finančnih zavez namreč je, da lahko banka odstopi od pogodbe, odloži ali odpove črpanje kredita in/ali zahteva takojšnje plačilo celotnega preostalega dolga po pogodbi, včasih pa tudi povišati obrestno mero.

Neizpolnjevanje finančnih zavez ima tako lahko precejšen vpliv na izkazovanje posojila v bilanci stanja in sicer lahko zaradi neizpolnjevanja finančnih zavez pride do situacije, ko mora podjetje dolgoročni del posojila prestaviti med kratkoročne obveznosti, s čimer si lahko izrazito poslabša kazalnike likvidnosti in daje negativen signal uporabnikom izkazov. Zakaj gre?

MRS 1, ki govori o predstavljanju računovodskih izkazov, v točki MRS 1.74 pravi naslednje: »Če podjetje ob koncu ali pred koncem poročevalskega obdobja prekrši neko določbo v posojilni pogodbi za dolgoročno posojilo, zaradi česar naj bi se obveznost poravnala na zahtevo, obveznost razvrsti kot kratkoročno, četudi se posojilodajalec po poročevalskem obdobju in pred odobritvijo računovodskih izkazov za objavo strinja, da v primeru kršitve ne  bo zahteval plačila. Podjetje razvrsti obveznost kot kratkoročno, ker podjetje ob koncu poročevalskega obdobja nima neomejene pravice do odložitve poravnave obveznosti za najmanj dvanajst mesecev od konca poročevalskega obdobja.«

Temu sledi točka MRS 1.75, ki pravi: » Vendar podjetje obveznost razvrsti kot nekratkoročno, če je posojilodajalec do konca poročevalskega obdobja odobril odlog plačila za najmanj dvanajst mesecev po poročevalskem obdobju, pri čemer lahko podjetje v tem obdobju, v katerem posojilodajalec ne sme zahtevati takojšnjega povračila, odpravi kršitev posojilne pogodbe.«

V praksi se v zvezi s tem največkrat pojavijo naslednji primeri.

1. Podjetje A ima z banko sklenjeno dolgoročno posojilno pogodbo, ki vsebuje finančno zavezo, ki na dan 31.12.2020 ni izpolnjena. Banka ima zato možnost predčasno odpoklicati posojilo. Podjetje A je odpustek s strani banke prejelo 10.2.2021, poslovodstvo pa je računovodske izkaze odobrilo za objavo 5.3.2021. Kako podjetje A izkaže dolgoročni del posojila?

Odgovor: Ker na dan 31.12.2020 s strani banke še ni prejelo odpustka, mora dolgoročni del posojila izkazati med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi in to ne glede na dejstvo, da je banka izdala odpustek do dneva potrditve računovodskih izkazov.

Takšno razvrstitev (torej kot kratkoročno posojilo) mora podjetje A upoštevati tudi pri izračunu kazalnikov kot tudi pri razkritjih likvidnostnega tveganja, v kolikor poroča po MSRP.

Hkrati pa skladno z MRS 1 .76 med dogodki po datumu bilance stanja razkrije nepopravljalni dogodek – in sicer, da je odpravilo kršitev posojilne pogodbe za dolgoročno posojilo.

2. Podjetje A ima z banko sklenjeno dolgoročno posojilno pogodbo, ki vsebuje finančno zavezo, ki na dan 31.12.2020 ni izpolnjena. Banka ima zato možnost predčasno odpoklicati posojilo. Podjetje A je decembra 2020 obvestilo banko, da na dan 31.12.2020 predvidoma ne bo izpolnjevalo finančnih zavez. Banka je odpustek izdala 22.12.2020, poslovodstvo pa je računovodske izkaze odobrilo za objavo 5.3.2021. Kako podjetje A izkaže dolgoročni del posojila?

Odgovor: Ker je podjetje A pridobilo odpustek že v letu 2020, torej pred dnevom bilance stanja, lahko dolgoročni del posojila še naprej izkazuje med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi. Prav tako ga skladno s pogodbenimi denarnimi tokovi razvršča v okviru razkritij likvidnostnega tveganja.

3. Podjetje A ima z banko sklenjeno dolgoročno posojilno pogodbo, ki vsebuje finančno zavezo, ki na dan 31.12.2020 ni izpolnjena. Banka ima zato možnost predčasno odpoklicati posojilo. Podjetje A do dneva potrditve računovodskih izkazov, ki je 5.3.2021, ni pridobilo odpustka s strani banke. Kako podjetje A izkaže dolgoročni del posojila?

Odgovor: Podjetje A mora na dan 31.12.2020 dolgoročni del posojila izkazati med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi, saj je odločitev da banka predčasno odpokliče posojilo, izključno v rokah banke in nanjo podjetje ne more vplivati. Pri tem ni pomembno, ali je banka od podjetja zahtevala dokazilo o skladnost izpolnjevanja finančnih zavez ali ne, saj mora v prvi vrsti podjetje skrbeti za izpolnjevanje zavez in obveznosti po posojilni pogodbi. Prav tako v tem primeru ne pride do razkritja nepopravljalnih dogodkov po datumu bilance stanja, saj se ti niso zgodili. Podjetje mora v tem primeru razkritja, povezana z likvidnostnim tveganjem, pripraviti tako, da posojilo v celoti razvrsti kot kratkoročno, kar posledično negativno vpliva tudi na kazalnike likvidnosti.

Navedena določila so torej eksplicitno določena v MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov, medtem kot Slovenski računovodski standardi tega določila neposredno ne vsebujejo. Vendar ne glede na to, da rešitev ni neposredno zapisana v SRS menim, da jo morajo uporabiti tudi uporabniki SRS in sicer kot računovodsko rešitev, ki izhaja iz računovodskega okvira Mednarodnih standardov računovodskega poročanja.