Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.7.2006 17:42:56

Ugotavljanje rezidentskega statusa

Rubrika: Davkiprint Natisni

Ugotavljanje rezidentskega statusa Racunovodja.com

Pojasnilo DURS, št. 42105-78/2006, 30. 6. 2006

Zavezanec prosi za nekaj splošnih pojasnil v zvezi s postopkom ugotavljanja rezidentskega statusa po Zakonu o dohodnini – ZDoh-1 (Uradni list RS, št. 59/06 – UPB4) in mednarodnih pogodbah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja (v nadaljevanju: konvencije), hkrati pa tudi za mnenje glede opredelitve rezidentskega statusa za zavezanca, ki že vrsto let dela in prebiva v Avstriji.

Ugotavljanje rezidentskega statusa po ZDoh-1 in konvencijah

V zvezi z vprašanjem, ali lahko slovenski davčni organ ponovno odloča o stvari, o kateri je že odločala druga država pogodbenica (v konkretnem primeru je to ugotavljanje rezidentskega statusa zavezanca) in o tem že izdala pravni akt za istega zavezanca, pojasnjujemo, da se posameznik lahko hkrati šteje za rezidenta v več državah v istem obdobju po določbah notranjih zakonodaj teh držav. Tako že izdan pravi akt o rezidentskem statusu posameznika (odločba, potrdilo) s strani tujega davčnega organa ne preprečuje slovenskemu davčnemu organu, da odloči o že vloženi vlogi posameznika za ugotovitev njegovega rezidentskega statusa skladno z ZDoh-1.

Prelomna pravila za določitev rezidentstva po konvenciji, ki jih običajno vsebuje 4. člen konvencije, se uporabijo le v primeru dvojnega rezidentstva, ko je treba rezidentstvo posameznika presojati glede na taksativno določene kriterije. Če je torej posameznik davčni rezident obeh držav pogodbenic po določbah njunih notranjih davčnih zakonodaj (najpogosteje po kriteriju stalnega prebivališča, običajnega prebivališča, prisotnosti skupaj več kot 183 dni), se običajno kot prvi kriterij za opredelitev njegovega rezidentstva po konvenciji uporabi kriterij »stalnega prebivališča«.

»Stalnega prebivališča oziroma stalnega doma» po konvenciji pa ne gre avtomatično v vseh primerih enačiti s kategorijo registriranega »stalnega prebivališča« po slovenski zakonodaji. Medtem ko ima v večini primerov posameznik, ki ima v Sloveniji registrirano »stalno prebivališče«, v Sloveniji tudi stalni dom, kot je opredeljen v 4. členu konvencije, so možni tudi primeri, ko je iz dejstev in okoliščin primera razvidno, da ima posameznik stalni dom drugje. To pomeni, da je v primerih, ko je posameznik rezident dveh držav pogodbenic v skladu z njuno notranjo zakonodajo in se določa rezidentstvo samo v eni državi, treba na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera presojati, v kateri državi je pogoj »stalnega prebivališča oziroma stalnega doma« res izpolnjen. Stalnost doma se, kot že navedeno, ugotavlja na podlagi dejstev in okoliščin posameznega primera, iz katerih mora biti razvidno, da je posameznik dom uredil in ga vzdržuje za stalno uporabo in da ne gre za zgolj začasno bivanje. Stalni dom je torej prebivališče, ki mora biti zavezancu na razpolago ves čas (nepretrgoma) in ne zgolj občasno.


Pri tem je potrebno opozoriti na možnost, da lahko oseba, ki meni oziroma vztraja pri svoji trditvi, da je po določbah konvencije samo davčni rezident druge države pogodbenice, sproži postopek ugotavljanja davčnega rezidentstva po določbah te konvencije pri pristojnem organu druge države pogodbenice, ki začne postopek dogovarjanja o pravilni uporabi prelomnih pravil za dvojne rezidente iz konvencije s slovenskim pristojnim organom (tj. Ministrstvom za finance RS). Na to možnost je treba zavezanca posebej opozoriti.

Izhajajoč iz dejstva, da ni nujno, da je posameznik, ki je davčni rezident v enem letu, bil rezident tudi v preteklih oziroma da bo rezident tudi v prihodnjih davčnih letih, se načeloma rezidentstvo presoja za vsako davčno leto posebej in neodvisno. To pa ne pomeni, da je posameznik, ki postane rezident Slovenije npr. sredi davčnega leta, dolžan predložiti novo vlogo za ugotovitev rezidentskega statusa za vsako prihodnje leto posebej, če se dejstva in okoliščine, ki vplivajo na njegov status, ne spremenijo. Upoštevaje navedeno, se v odločbi o ugotovitvi rezidentskega statusa določi tudi obdobje, za katerega se opredeli rezidentski status posameznika. Obdobja se praviloma ne zaključi, razen v primerih, ko je npr. na podlagi predložene pogodbe o zaposlitvi za določen čas vnaprej (npr. dveh let) nedvoumno razvidno, da tak posameznik biva v Sloveniji le zaradi zaposlitve in bo po preteku dobe, določene v pogodbi o zaposlitvi, Slovenijo zapustil. V teh primerih je potrebno nujno opozoriti zavezanca na dolžnost seznanitve davčnega organa z morebiti naknadno spremenjenimi okoliščinami, ki vplivajo na njegov status rezidenta, zaradi ugotovitve spremenjenega stanja (če bi se npr. bivanje omenjenega posameznika v Sloveniji podaljšalo nad časom, določenim v pogodbi o zaposlitvi).

V zvezi z navedenim navajamo primer, ko je npr. iz pogodbe o zaposlitvi razvidno, da je ta sklenjena za obdobje april 2006 – maj 2007: v tem primeru se posamezniku prizna status rezidenta od dneva njegovega prihoda v Slovenijo, vendar največ do konca leta 2006, ker bo v letu 2007 bival v Sloveniji manj kot 183 dni. Če pa bi imel zavezanec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi do novembra 2007, pa bi se mu status rezidenta Slovenije lahko priznal vse do izteka pogodbe o zaposlitvi tj. do novembra 2007.

Ključne besede:
rezidentski status
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

30.3.2020 18:15:15:
Obrazec: Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19

22.3.2020 10:55:01:
Davčna obravnava odškodnin po 5. točki 27. člena ZDoh-2 - Podrobnejši opis

20.3.2020 13:31:15:
Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

17.3.2020 11:15:42:
Podaljšali se bodo roki za predložitev obrazcev in druge dokumentacije državnim organom (FURS, AJPES)

12.3.2020 13:25:16:
Predlog odloga plačila davčnih obveznosti zaradi zmanjšanja likvidnosti podjetij

Najnovejši članki:

30.3.2020 14:34:28:
Podaljšanje rokov za poročanje o odpadkih in embalaži

30.3.2020 12:33:11:
Za delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim in povračilo nadomestil plače zaposlenim zaradi odrejene karantene so pristojni pri Zavodu RS za zaposlovanje

30.3.2020 10:45:10:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

27.3.2020 16:05:03:
Število delovnih dni za leto 2022 (40-urni delovni teden)

27.3.2020 13:02:02:
Popis cigaret na dan 1. 4. 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT