Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.11.2006 10:25:53

Plačilni promet in evro

Rubrika: Evroprint Natisni

Plačilni promet in evro Racunovodja.com

Plačilni promet in evro

S prvim januarjem 2007 se bo Slovenija vključila v Evropsko monetarno unijo. Prevzemamo evro, ki je ena najpomembnejših svetovnih valut, kar je vsekakor veliko priznanje naši državi, njenim dosedanjim prizadevanjem in doseženim rezultatom, saj nam skupna monetarna unija prinaša nove priložnosti, vsaj v začetni fazi pa odpira tudi mnoga vprašanja povezana z njimi.

Banke imamo pri prehodu pomembno vlogo, kot eden ključnih akterjev smo namreč pravno in pa tudi neformalno zavezane informiranju javnosti. V Informacijski dobi je dostop do informacij enostaven. Bolj problematična je njihova selekcija, saj so prenekatere od njih tudi zavajajoče. Različne neusklajene informacije, ki se pojavljajo v medijih, so nas spodbudile k temu, da vam nekatere vidike prehoda in z njim povezanih sprememb v poslovanju dodatno pojasnimo. Izredno pomembno je namreč, da v skupno monetarno unijo vstopimo pripravljeni, saj bomo le tako lahko izkoristili priložnosti, ki nam jih prinaša, ter se obenem izognili pastem, ki bodo prežale na tiste, ki za svojo obveščenost ne bodo pravočasno poskrbeli.

Z novim letom postaja Slovenija del evroobmočja; gledano s perspektive plačilnega prometa tudi del nastajajočega enotnega evroplačilnega prostora (SEPA[1]). Celoten slovenski bančni sektor je v zaključni fazi prilagoditev na novi sistem; posebno intenzivne pa so priprave na segmentu plačilnega prometa, kjer je treba zagotoviti vse tehnološke, poslovne in organizacijske spremembe. Eno pomembnejših poglavij evropske zakonodaje predstavlja uredba 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki med drugim predpisuje tudi poenotenje tarif za enakovredna plačila v evrih (do 50.000 evrov) v domačem in čezmejnem plačilnem prometu. V praksi to pomeni, da bo tarifa za take transakcije v evrih v Sloveniji in v države članice EU izenačena.

Prav zaradi neenotnih informacij, ki se pojavljajo v zvezi s tem, ter posledično tudi pričakovanj komitentov smo se na Združenju bank Slovenije odločili, da vam podrobno osvetlimo nekatere segmente tega področja. V nadaljevanju vam bomo podali nekaj osnovnih informacij in razlag pojmov ter postopkov, h katerim nas zavezuje uredba 2560/2001.

Čezmejna in mednarodna plačila

Čezmejno plačilo je plačilo med državami članicami Evropske unije v evrih ali drugi valuti države članice. Čezmejno plačilo male vrednosti, glede na veljavno evropsko zakonodajo, je čezmejno plačilo do vrednosti 50.000 evrov ali v protivrednosti druge valute države članice. Vsa druga plačila v države EU ter plačila zunaj Evropske unije v evrih ali drugih valutah pa so mednarodna plačila.

Čezmejna plačila v evrih se izvršujejo prek evropskih plačilnih sistemov STEP2, RTGS plus in TARGET ali pa tako kot plačila v drugih valutah držav članic EU prek kontokorentne in korespondenčne bančne mreže.

Uredba o čezmejnih plačilih v evrih (2560/2001)

Uredba evropskega parlamenta in sveta številka 2560/2001 o čezmejnih plačilih v evrih, ki je bila sprejeta z namenom, da bi izboljšali učinkovitost pri čezmejnih plačilih, posega na več segmentov čezmejnega plačilnega prometa, in sicer:

* Da bi dosegli večjo avtomatizacijo pri izvajanju čezmejnih plačil, uvaja mednarodno številko bančnega računa IBAN (International Bank Account Number) in obvezno uporabo identifikacijske kode banke BIC (Bank Identifier Code), pri kateri se vodi račun.

* S sprejemom uredbe je bilo, da bi potrošnikom ter majhnim in srednjim podjetjem zagotovili ustrezne informacije, zahtevano, da izvajalec plačilnega prometa svojo stranko predhodno obvesti o višini stroškov in provizij, povezanih z izvedbo plačila. Ta zahteva se nanaša na plačila malih vrednosti (do 50.000 evrov).

* Izenačitev stroškov in provizij za domača in čezmejna plačila v evrih za plačilne naloge, ki vsebujejo vse zahtevane pogoje:
o znesek plačila do 50.000 evrov,
o račun upravičenca mora biti naveden v strukturi IBAN,
o banka upravičenca mora biti navedena s kodo BIC (SWIFT),
o opcija plačnika stroškov mora biti SHA, kar pomeni, da nalogodajalec plača stroške izvršitve plačila svoji banki, upravičenec pa svoji.

Plačilo, ki vsebuje vse zgoraj navedene podatke, imenujemo banke regulirano čezmejno plačilo. Uredba 2560/2001 predvideva, da v primeru neizpolnitve zgoraj navedenih pogojev banka komitentu zaračuna dodatno provizijo.

Tarifa bank bo tako, zaradi uredbe 2560/2001, od 1. januarja 2007 naprej precej drugačna kot dosedanja. Cene za regulirana čezmejna plačila bodo namreč izenačene s cenami domačega plačilnega prometa, kar bo za komitente lahko pomenilo znižanje nadomestil, ki jih bodo morali plačevati svoji banki. Banke podjetjem zato priporočamo, da pridobijo od svojih poslovnih partnerjev račune v obliki IBAN in natančne navedbe kod BIC pri bankah. Obenem morajo podjetja tudi na svoje račune navesti vse zahtevane in pravilne podatke. Le tako se bodo podjetja namreč lahko izognila nepotrebnim dodatnim stroškom, ki jih banke zaračunavamo zaradi nepopolnih podatkov.

* Odprava vseh drugih obveznosti povezanih s poročanjem za plačilno bilančno statistiko, ki obremenjujejo plačila in s tem povzročajo bankam in komitentom dodatne stroške in postopke pri izvajanju čezmejnih plačil.

Banka Slovenije je, skladno z navedeno uredbo, v Uradnem listu že objavila nekaj sprememb s področja poročanja finančne statistike Banki Slovenije. Od 1. januarja 2007 naprej odpravlja poročanje za vsa čezmejna in mednarodna plačila do protivrednosti 12.500 evrov. Poročanje za zneske nad protivrednostjo 12.500 evrov pa se spremeni in bo po 1. januarju 2007 potekalo po bruto načelu. To pomeni, da bo treba za vsak plačilni nalog poročati le o eni osnovi plačila (tisti, na katero odpade največji delež plačanih ali prejetih sredstev). Poleg tega komitentom od dneva uvedbe evra ne bo več treba poslovnim bankam poročati številk kreditnih prijav pri Banki Slovenije.

Plačilni promet po 1. 1. 2007

Uvedba evra je privedla do poenotenja gotovinskega plačevanja znotraj evroobmočja, medtem ko na področju negotovinskega plačilnega prometa še naprej ostajajo občutne razlike med posameznimi državami; tako na področju cen storitev kot tudi v samih poslovnih praksah.

Sledenje cilju poenotenja vseh plačilnih storitev, ki jih bo mogoče uporabljati znotraj Evropske unije na enoten način, tako da ne bo več razlikovanja med plačili v evrih, pa naj gre za čezmejna ali domača plačila, poteka v okviru vzpostavitve enotnega evropskega plačilnega prostora (SEPA).

Poslovna praksa evropskih bank pozna razmejitve na regulirano in neregulirano ter nujno in nenujno čezmejno plačilo. Banka sama izbere najustreznejšo možnost izvršitve plačila glede na nujnost izvedbe prejetega plačilnega naloga in nabor podatkov na plačilnem nalogu (IBAN; BIC; SHARE). Višina provizij v plačilnem prometu je v EU oblikovana na podlagi dejanskih stroškov storitev izvajalcev plačilnega prometa, zato so tudi strukture tarif oblikovane glede na to, na kakšen način je banki posredovan plačilni nalog (elektronsko, papirni nalog) ter deloma glede na vrsto plačilnih instrumentov in ne po plačilnih kanalih (BPRČ, Žiro Kliring, Zbirni center, STEP2, TARGET).

Zaradi izkušenj, ki jih imajo imetniki transakcijskih računov na področju domačega plačilnega prometa, ki omogoča hitro in poceni izvrševanje domačih plačil, posebej opozarjamo, da evroobmočje, v katerega se vključujemo, ne omogoča takega načina izvrševanja plačil.

Tako na primer plačilni sistem STEP2, ki je namenjen izvrševanju čezmejnih plačil v evrih do višine 50.000 evrov, z obvezno navedbo IBAN, BIC in opcijo stroškov SHARE, omogoča poravnavo plačil en delovni dan po posredovanju naloga v plačilni sistem, in to samo enkrat dnevno. V domačem plačilnem prometu se plačila malih vrednosti izvršujejo z neto poravnalnimi preseki petkrat dnevno, isti dan, ko so bila posredovana v plačilni sistem.

Na podlagi veljavne zakonodaje in poslovne prakse evroobmočja banke pogosto odobrijo prejemnikov račun šele dan po valuti, ki je navedena na plačilnem nalogu. To pomeni, da lahko pretečejo od dneva, ko je obremenjen račun nalogodajalca, pa do dneva, ko je odobren prejemnikov račun, tudi trije delovni dnevi (glede na veljavno evropsko in našo zakonodajo je banka dolžna tako plačilo izvršiti v petih delovnih dneh). Večina slovenskih bank je tudi podpisnic konvencije Credeuro, ki določa, da je maksimalni čas izvršitve reguliranih čezmejnih plačil največ tri delovne dneve po sprejemu naloga za plačilo. V bankah iz evroobmočja so podobni časovni zamiki prisotni tudi pri izvršitvi domačih plačilnih nalogov in razpoložljivosti sredstev na računu iz naslova domačih prilivov.

Druga večja razlika med domačim in evrskim okoljem je tudi v načinu obračunavanja provizij in nadomestil pri prilivih na račun in pri evidentiranju sprememb na računu. V večini držav evroobmočja obračunavajo banke pri prilivih prilivno provizijo ali nadomestilo za odobritev računa.

Plačilni proces – razvojna stalnica

Spremembe na področju plačilnega prometa se vrstijo že od reforme plačilnega prometa v državi, ko smo banke iz Agencije RS za plačilni promet prevzele račune pravnih oseb. Razvoj in napredek pri elektronskem bančništvu, vključevanje v evropske plačilne sisteme, priprave na prevzem evra, priprave na spremembe povezane z uvedbo SEPA zahtevajo od poslovnih bank stalna vlaganja finančnih in drugih zmogljivosti za zagotovitev konkurenčnih pogojev poslovanja za naše komitente.

Priprave na prevzem evra se v bankah počasi končujejo. Naše komitente in nenazadnje tudi nas same želimo čim bolje pripraviti na »novo obdobje«, v katerem si bomo prizadevali doseči napredek predvsem na področju racionalizacije poslovanja. Pričakujemo lahko premike v smeri izenačitve cen plačilnega prometa z evropskim, že sedaj pa lahko trdimo, da je v splošnem naš – slovenski – plačilni promet na zelo visoki ravni. Celo več, v določenih pogledih ni primerljiv z ostalimi državami članicami Evropske unije (npr. hitrost plačila, …). Dosedanje izkušnje kažejo, da smo na dobri poti in v tej smeri nameravamo nadaljevati. Pričakovanja naših komitentov so velika. Upravičeno. Saj pomembna vloga, ki jo imamo pri pripravah na vključitev v skupno monetarno unijo, logično prinaša tudi velike obveznosti. Ne bojimo se jih, sprejemamo jih z veliko delovnega elana. Vaša velika pričakovanja so naš izziv in z njim se z veseljem spopadamo.

Ljubljana, 25. september 2006

1] SEPA – Enotno območje plačil v evrih (Single Euro Payments Area).

vir: Združenje bank Slovenije

Ključne besede:
evro

Zadnji članki iz rubrike:

27.5.2019 15:44:28:
Novi bankovci za 100 € in 200 €

30.3.2017 15:37:04:
Nov bankovec za 50 EUR

3.11.2014 14:30:21:
Litva od 1. januarja 2015 v euroobmočju

17.10.2014 14:59:05:
Litva se bo 1. januarja 2015 pridružila euroobmočju in enotnemu mehanizmu nadzora

9.7.2014 14:19:54:
Druga serija evrobankovcev - serija "Evropa" - novi bankovec za 10 €

Najnovejši članki:

2.6.2020 14:43:28:
Krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

2.6.2020 13:31:53:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja in invalidskega varstva

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT