Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.10.2006 20:32:16

Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije Racunovodja.com

Vlada RS je na seji 12. oktobra sprejela Poročilo o uresničevanju Programa reform za izvajanje Lizbonske strategije v Sloveniji, ki predstavlja prvi letni pregled spremljanja uresničevanja prednostnih nalog, ukrepov in ciljev programa reform sprejetega v oktobru leta 2005. Poročilo za vsak ukrep iz programa podrobno navaja, kako se uresničuje, tabela v prilogi pa pregledno podaja vsebino ukrepov, predviden rok izvedbe ter predvidena finančna sredstva po posameznih prioritetah. Poročilo je strukturirano po prednostnih nalogah identificiranih v Strategiji razvoja Slovenije, kar pomeni, da izhaja iz nacionalnih razvojnih prioritet. Priloga poročila vsebuje tudi poročilo o javni razpravi ter odziv na oceno Evropske komisije glede slovenskega programa reform ter zaključke marčevskega Evropskega sveta.

V prvem letu izvajanja reform so bili sprejeti pomembni ukrepi na davčnem in socialnem področju, ki bodo povečali pripravljenost ljudi za sprejemanje dela in spodbudili podjetja k večjemu zaposlovanju in vlaganju v razvoj. Že konec leta 2005 je bil sprejet zakon, s katerim se postopno odpravlja davek na izplačane plače, ki deluje izrazito distorzijsko in omejuje zlasti zaposlovanje visoko kvalificiranih strokovnjakov. Uvedba cedularne obdavčitve leta 2005, oziroma obdavčitev dividend, obresti in kapitalskih dobičkov z dokončnim davkom v višini 20%, kot jo med drugimi poznajo tudi nekatere skandinavske države je imela za cilj zmanjšati obdavčitev in posledično preprečiti selitev kapitala v druge države. Jeseni 2006 je vlada sprejela predlog sprememb pri davku od dohodka pravnih oseb, s katerim se bo stopnja davka postopno znižala s 25 na 20 odstotkov, ohranjena pa je široka olajšava za raziskave in razvoj, kar bo oboje spodbudilo večja vlaganja podjetij v razvoj. Hkrati je vlada predlagala tudi precejšnje znižanje progresivnosti dohodnine, kar bo povečalo spodbude za aktivnost visoko kvalificiranih oseb. Ocenjuje se, da naj bi bila zaradi teh ukrepov gospodarska rast v letu 2007 višja za 0,3 odstotne točke, dolgoročni učinek pa bo odvisen predvsem od kakovosti zasebnih naložb in dejanskega povečanja zaposlenosti.

Učinke davčne reforme na zaposlovanje bodo podprle letos sprejete zakonodajne spremembe, ki pravico do prejemanja nadomestila za brezposelnost in denarnih socialnih pomoči strožje kot doslej vežejo na pripravljenost za sprejemanje ponujenega dela. Skupaj z vladnim predlogom zakona, po katerem bi se vsi socialni transferi usklajevali samo še z rastjo cen življenjskih potrebščin in ne več tudi glede na rast plač, bo to ustvarilo dodatne spodbude za delovno aktivnost manj kvalificiranih oseb. Ker se je z zakonskimi spremembami znižala tudi rast minimalne plače, bo tudi strošek zaposlovanja teh oseb za podjetja nekoliko nižji. V prihodnjem letu nas na tem področju čaka predvsem povečanje preglednosti in enostavnosti sistema socialnih transferjev, izboljšanje delovanja aktivne politike zaposlovanja ter nadaljevanje pogajanj s socialnim partnerji o predlogu zakona o delovnih razmerjih, s katerim se želi vlada približati sistemu varne fleksibilnosti.

Pomembni novi ukrepi so bili sprejeti tudi na področju raziskav in razvoja. Na osnovi sprejetega nacionalnega programa se izvajajo ukrepi za povečanje števila raziskovalcev, ki delujejo v poslovnem sektorju oziroma za njihovo prehajanje iz javnega v poslovni sektor, povečuje se delež financiranja aplikativnih in razvojnih raziskav, spodbuja se delovanje posrednikov znanja med raziskovalnimi inštitucijami in podjetji, podpira se ustanavljanje novih visokošolskih zavodov. Predvideni znesek javnih sredstev za raziskave in razvoj v državnem proračunu se povečuje, za doseganje zastavljenega cilja pa bo potrebno v naslednjih letih nameniti še dodatna sredstva. Pri tem je pomembna tudi olajšava za raziskave in razvoj pri davku od dohodka pravnih oseb, ki pomeni posredno proračunsko financiranje zasebnih izdatkov za raziskave in razvoj. Na področju izobraževanja pa je bila za gospodarstvo pomembna predvsem prenova višjega strokovnega ter srednjega strokovnega in poklicnega izobraževanja.

Vlada si je v prvem letu reform prizadevala tudi za oblikovanje bolj spodbudnega poslovnega okolja za podjetja. Sprejet je bil program odpravljanja administrativnih ovir in predpisana metodologija izjave o odpravi administrativnih ovir in sodelovanju zainteresirane javnosti, ki mora biti priložena vsakemu predlogu predpisa in pomeni prvi korak k celoviti presoji vpliva regulacije. Napredek je bil dosežen tudi pri zmanjševanju sodnih zaostankov. Na področju mrežnih dejavnosti se je konkurenca opazno povečala predvsem v telekomunikacijah. Tekom naslednjega leta bo potrebno pripraviti tudi vse potrebno za uspešno delovanje trga električne energije po liberalizaciji prodaje gospodinjstvom sredi leta 2007. Glede na stopnjo razvitosti Slovenije pa so za povečanje gospodarske rasti pomembna tudi visoka vlaganja v infrastrukturo na področju prometa, zlasti železnic, pa tudi vlaganja v izobraževalno in informacijsko infrastrukturo. Tudi na teh področjih Slovenija računa na podporo sredstev EU in na večjo vlogo javno zasebnega partnerstva. Izziv za prihodnje leto ostaja nadaljevanje privatizacije ter pritegnitev večjega obsega neposrednih tujih investicij.

Strukturne reforme potekajo v stabilnem makroekonomskem okviru. Ustreznost makro ekonomskih politik je potrdila tudi odločitev o sprejemu Slovenije v evro območje z začetkom leta 2007. Na področju javnih financ je vlada za leti 2007 in 2008 predlagala proračuna, ki pomenita glede na oceno realizacije 2006, skupno upadanje deleža javnofinančnih odhodkov v BDP za 1,6 odstotne točke in postopno zmanjševanje javno finančnega primanjkljaja. Že sprejeti dogovori o plačah za prihodnje leto tako v zasebnem kot v javnem sektorju zagotavljajo, da bo rast plač tudi v teh letih zaostajala za rastjo produktivnosti in s tem prispevala h konkurenčnosti Slovenije znotraj evro območja. V pripravi so tudi ukrepi za večje zaposlovanje starejših oseb (strategija aktivnega staranja) ter za spodbujanje njihovega čim daljšega, vsaj delnega ostajanja v aktivnosti, pripravljajo pa so tudi dodatne spodbude za individualno pokojninsko zavarovanje. Ti ukrepi bodo prispevali tudi k izboljšanju slike o dolgoročni vzdržnosti javnih financ.

Vir: uvi

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

26.5.2020 10:51:38:
Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

26.5.2020 10:12:23:
Besedilo predloga tretjega interventnega zakona

25.5.2020 20:21:17:
Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

25.5.2020 13:01:40:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT