Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.6.2002

Stališče predsedniških kandidatov do davčne politike, plačilne nediscipline in pogojev za delovanje podjetij

Računovodja.com

Rubrika: Davkiprint Natisni

Stališče predsedniških kandidatov do davčne politike, plačilne nediscipline in pogojev za delovanje podjetij

Predsedniškim kandidatom smo postavili nekaj vprašanj s področja davčne politike in pogojev za delovanje podjetij. Ker smo izključno spletni medij, smo poiskali njihove spletne strani, na njih poiskali kontaktni e-naslov ter jim postavili vprašanje. Odgovori bodo objavljeni v vrstnem redu, kot jih bomo prejeli. Zanimalo nas je tudi, ali volilni štabi sploh odgovarjajo na vprašanja, poslana preko e-pošte, in hitrost odgovora.

Zanimalo nas je, kakšno je konkretno stališče (in poznavanje tega področja) predsedniškega kandidata/kandidatke do davčne politike in pogojev za delovanje podjetij - in sicer za naslednja področja:

  • davek na dobiček,
  • davek na izplačane plače,
  • dohodnina,
  • davek na podjetja,
  • davek na premoženje,
  • davek na dodano vrednost,
  • ureditev plačilne nediscipline,
  • spodbujanje razvoja malih, srednjih, velikih podjetij.

Odgovorili so nam:

ODGOVORI DR. GORAZDA DREVENŠKA, KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, NA VPRAŠANJA PORTALA RAČUNOVODJA

Spletna predstavitev dr. Gorazda Drevenška

Kakšno je konkretno stališče (in poznavanje tega področja) predsedniškega kandidata/kandidatke do davčne politike in pogojev za delovanje podjetij - in sicer za:

  1. davek na dobiček

    Kljub temu, da je davek na dobiček v Sloveniji nižji kot npr. v Nemčiji, ne daje takih rezultatov, kot bi jih od tujih vlaganj pričakovali. Ali dobiček res poganja razvoj, pa glede na majhen odstotek dobičkonosnih podjetij kar dvomim.

  2. davek na izplačane plače

    Ali ni velik oz. prevelik? Vse dajatve iz plače so za proračun najbolj zanesljiv vir, saj smo izgubili večino prihodkov od carin, ki smo jih ukinili na zahtevo EU.

  3. dohodnina

    Dohodnina je drug zanesljiv vir za proračun. Menim, da bi slednja morala biti nizka predvsem pri najnižjih plačah oz. v panogah, ki so delovno intenzivne, zaposlujejo pa ogromno število delavcev. Pri določenih panogah kot je npr. tekstilna industrija bi brez večje škode najslabše plačanim dohodnino za določeno obdobje lahko tudi oprostili.

  4. davek na podjetja

    Žal področja ne poznam, saj se nisem nikoli poklicno ukvarjal s podjetništvom.

  5. davek na premoženje

    Menim, da bi dobra politika na tem področju lahko razrešila marsikateri problem, kot so pomanjkanje stanovanj, neobdelana kmetijska zemljišča ... Z ustrezno politiko bi morali spodbujati oddajo stanovanj po nižjih cenah, oddajo kmetijskih zemljišč v najem.

  6. davek na dodano vrednost

    Preseneča me odnos Dancev, ki z veseljem plačujejo največji DDV na svetu, ampak vedo, da bo z njim država delovala pametno in da bodo državljani imeli od tega korist. Sam bi si prizadeval, da bi državljani od dajatev dobili čim več, predvsem pa predvidljivo prihodnost. In da bi država, podobno kot na Danskem, poskušala ohraniti čim več socialnih ugodnosti, za katere jamči.

  7. ureditev plačilne nediscipline

    Država v zadnjih letih včasih bolj zavira kot spodbuja plačilno disciplino. Predsednik razen tega, da je sam zgled za plačila v zapovedanih rokih, ne more vplivati tako kot izvršna veja oblasti. Zato pa lahko opozarja na nerealne proračunske postavke, ki grozijo s plačilno nedisciplino tudi državi. Kot so rebalansi rebalansov proračunov.

  8. spodbujanje razvoja malih, srednjih, velikih podjetij

    Brez novih panog, velikih sistemov, ki potrebujejo večje število kooperantov, ne vidim srednjih in malih podjetij, pa tudi slovenske prihodnosti ne. Takih podjetij v Sloveniji še kar nekaj imamo, ampak misliti moramo leta naprej. Da bo tudi za naše otroke in našo starost oz. pokojnine!

  9. drugo

    Zvezo NATO vidim kot nepredvidljivo oz. slabo investicijo v prihodnost. Kaj lahko dobimo od NATA takšnega, da bi se odpovedovali vlaganjem v panoge, ki omogočajo človeka dostojno življenje?

ODGOVORI DR. FRANCETA ARHARJA, KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, NA VPRAŠANJA PORTALA RAČUNOVODJA

Spletna predstavitev dr. Franceta Arharja

Dr. Arhar je odgovarjal na ista vprašanja:

  1. Davek na dobiček

    Sedanja davčna stopnja je nizka, znaša le 25 %, v primerjavi z državami članicami Evropske unije. Kljub temu pa ni tujega kapitala. Davek na dobiček bi moral zajeti vse pravne subjekte in biti razvojno usmerjen. To pomeni, da je potrebno preprečiti transfere odliva prihodkov in s tem davka na dobiček na različne načine, na primer fakture za razvoj, za marketing in podobno. Pri vlaganjih, ki se priznajo kot odbitek od davčne osnove, je treba upoštevati samo tehnologijo in ne sredstev, ki niso namenjena razvoju tehnologije.

  2. Davek na izplačane plače

    To je praktično prometni davek in je pomemben predvsem kot vir financiranja pravne države in bi ga morali v delovno intenzivnih panogah takoj odpraviti zaradi konkurenčnosti gospodarstva. Ta davek naj bi se nadomestil z davkom na premoženje.

  3. Dohodnina

    Osnovo za dohodnino je potrebno razširiti in prag za obdavčitev dohodnine postaviti na mnogo višjo raven kot je sedaj, ko znaša 11 % od plače v Sloveniji v predpreteklem mesecu. Dohodnina bi morala biti pravičnejša.

  4. Davek na podjetja

    Ni tako pomemben in obstaja tudi v državah članicah Evropske unije. Učinke davka na podjetja bi morali natančno oceniti in se šele potem odločiti za ukinitev ali za spremembo.

  5. Davek na premoženje

    Je nujen zato, ker se pojavljajo vedno večje socialne razlike in je lahko protiutež dosedanjemu prevelikemu obremenjevanju dela. Davek je tudi v povsod v državah članicah Evropske unije uveden kot osnova za ravnotežje obremenitve med delom in kapitalom. Z vstopom v Evropsko unijo določeni proračunski prihodki na primer carine izginjajo, zato moramo nujno poiskati nadomestne vire.

  6. Davek na dodano vrednost

    Ustrezno deluje. Potrebno je njegovo sprotno analiziranje in morda na podlagi analiz pripraviti morebitne spremembe.

  7. Ureditev plačilne nediscipline

    Najprej mora država zagotoviti finančno disciplino, ker je tudi ona sama neredni plačnik. Potrebne so izvršbe nad neplačniki. Na finančno nedisciplino je potrebno vedno misliti pri sklepanju in ne šele pri izvrševanju pogodb. Nujno bi kazalo v ta namen oblikovati črno listo subjektov, ki se običajno vodijo pri trgovskih oziroma gospodarskih zbornicah. Z namenom čim uspešnejšega in boljšega ugotavljanja bonitete pogodbenih strank. Pri vseh sodnih postopkih in njihovemu časovnemu trajanju je vedno temeljno vprašanje, ali bo dolžnik oziroma zavezana stranka sploh dočakala konec postopka kot pravna oseba.

  8. Spodbujanje razvoja malih, srednjih, velikih podjetij

    Država naj bi predvsem zagotovila komunalno opremljena zemljišča, za izgradnjo novih podjetij. Pri malih podjetjih so možne začasne davčne in obrestne stimulacije.

ODGOVORI DR. LEVA KREFTA, KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, NA VPRAŠANJA PORTALA RAČUNOVODJA

Spletna predstavitev dr. Leva Krefta

Dr. Kreft oz. njegov volilni štab nam je poslal naslednje odgovore:

Davčna politika ima že po ustavi začrtano dovolj jasno vlogo, saj je v njej določeno, da morajo vsi davčni zavezanci (tako fizične kot tudi pravne osebe) po svoji ekonomski moči prispevati sorazmerni delež za pokrivanje skupnih in splošnih potreb ter obveznosti države. Prav tako je uveljavljeno ustavno načelo, da se pri obremenitvi davčnih zavezancev po posameznih davčnih zakonih (konkretno pri dohodnini ali premoženjskih davkih) upošteva socialna komponenta v smislu splošne razbremenitve zavezancev, še posebej tistih v nižjih dohodkovnih razredih.

  1. Prav zgoraj opisana splošna načela glede enake in bolj transparentne davčne obravnave dohodkov fizičnih oseb, kar posledično vodi v enakomernejšo razporeditev davčnih bremen med zavezanci, pa splošna širitev davčne osnove (čim bolj poenoteno obravnavanje vseh vrst osebnih prejemkov), dvig praga obdavčitve do ravni minimalne plače in zaščita domače davčne osnove (obdavčitev nerezidentov na viru dohodkov v RS) ob hkratnem preprečevanju mednarodnega dvojnega obdavčenja so tudi temeljna izhodišča za uveljavitev novega sistemskega zakona o dohodnini. Pri tem vsekakor ni izpuščena uveljavitev treh že sprejetih ustavnih razsodb glede:
    • dviga ravni olajšave za vzdrževane družinske člane pri zagotavljanju življenjskega minimuma,
    • določitev zakonske podlage za določanje vrste in višine povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja
    • ter izenačitve statusa otrok v izvenzakosnki skupnosti glede upoštevanja olajšave za vzdrževane družinske člane.

  2. Pri obdavčitvi pravnih oseb (zakon o davku od dohodka pravnih oseb) je najpomembnejše izhodišče pri pripravi nove sistemske zakonodaje predvsem zaščita domače fiskalne osnove, prilagoditev sistema obdavčitve dohodkov pravnih oseb zaradi sproščanja mednarodnih kapitalskih in finančnih odhodkov ter potreba po spremembi določenih rešitev na podlagi spoznanj izvajanja sedanjega sistema in uvedba določenih novih rešitev zaradi sprememb druge zakonodaje. Pri tem je potrebno še posebej upoštevati najnovejšo ustavno razveljavitev 12.člena sedanjega zakona, ki bo morala na novo opredeliti tiste poslovne stroške, ki bodo tudi davčno priznani odhodki po bolj transparentnih kriterijih tako za zavezance kot tudi davčni organ. Posebno poglavje bodo seveda spremembe sedaj zelo obsežnega področja prekomernih davčnih olajšav ter spodbud, ki bodo morale biti na novo definirane z vidika ciljev in potreb makroekonomskega razvoja naše države.
  3. Posebno skrbno bo potrebno uveljaviti nov zakon o davku na nepremičnine (predvidoma v letu 2005), ki bi naj v prvi vrsti nadomestil sedanji obseg nadomestil za uporabo stavbnega zemljišča ter sorodnega davka po zakonu o davkih občanov s tem, da bo upošteval tržne vrednosti nepremičnin po metodi množičnega vrednotenja ne glede na status njenega lastnika ali uporabnika.

Vse zgoraj omenjene sistemske rešitve bodo praviloma bolj enakomerno in transparentno obdavčile kapital namesto sedaj zelo obremenjenega deleža dela (še posebej davek na izplačane plače, ki ga bo v prihodnje potrebno čim prej odpraviti), kar bo vodilo v bistveno bolj konkurečno pozicijo Slovenije na mednarodnih tržiščih ter na ta način dodatno spodbudilo domače podjetnike k hitrejšemu razvoju in vlaganju v nove tehnologije.

ODGOVORI ZMAGA JELINČIČA PLEMENITEGA, KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, NA VPRAŠANJA PORTALA RAČUNOVODJA

Spletna predstavitev Zmaga pl. Jelinčiča

Zastavili ste mi kar obsežno vprašanje, ki ga kot predsednik ne bo mogel reševati nihče izmed kandidatov, ker za to predsednik enostavno nima pristojnosti. Davčna politika v naši državi je v pristojnosti vlade, njenih ministrstev in služb. Vseeno pa na Vaše vprašanje odgovarjam, kajti če boste odgovor objavili, bodo mogoče somišljeniki dobili pogum (tukaj pripadnost posamezni stranki ni pomembna) in s svojimi prispevki ustvarili dovolj močan pritisk javnega mnenja, da se bo morda kaj celo spremenilo na bolje.

Najprej je potrebno čisto statistično ugotoviti, da se večina slovenskih volivcev očitno strinja s tako davčno politiko, kot jo imamo, saj volijo stranke na čelu z LDS, ki nam jo kreirajo.

Jasno je, da vsaka normalna država mora pobirati davke. S sredstvi, pridobljenimi od davkov, pokriva svoje delovanje, vlaga jih v razvoj države, kot je na primer gradnja komunikacij, ob kriznih razmerah posega na trg, tako da zmanjšuje učinke krize, pokriva del socialne politike in podobno.

Vprašanje je samo, od koga, v kakšni količini in po kakšnem sistemu (na kakšen način) država pobira te davke.

Davki se (sem štejem tudi dohodnino) pobirajo od poštenih ljudi, malih in srednjih podjetij in tistih nekaj velikih podjetij, ki imajo dobiček. Pri tem je potrebno vedeti, da uspešna velika podjetja samo del dobička prikažejo, del ga skrijejo oziroma ga prenesejo v tujino. Prav zato v Slovenski nacionalni stranki nasprotujemo prodaji naših uspešnih podjetij, bank in zavarovalnic tujcem (Union, KBM, NLB, Lek …). Zanima me, če so se volivci LDS kdaj vprašali, zakaj predvsem člani njihove stranke tako podpirajo prodajo teh podjetij. Mogoče menijo, da si tako kupujejo službe v EU, primanjkljaj pa bodo že pokrili naši mali podjetniki in pridni državljani, ki tako ne vejo, za kaj gre. Zanesljivo pa to kaže, milo rečeno, na mačehovski odnos do naše mlade samostojne države, ki so jo nekateri očitno že prodali. Toda, kaj hočem, kot sem v uvodu že povedal, se volivci, ki jih volijo, s tem strinjajo. Tipičen primer zavajanja in sprenevedanja je na primer izjava državnega sekretarja na ministrstvu za finance Darka Končana na zadnjem kongresu računovodskih servisov, da se vlada trudi, da bi z novimi zakoni zadržala davke pri nas, da se nebi odlivali v tujino. NAROBE!!! Če bi resno mislili, bi morala biti strategija države usmerjena v to, da bi se davki iz tujine prelivali k nam. To uspešno počnejo nekatere države tudi v Evropi (k njim se namreč že sedaj zlivajo dobički tudi iz Slovenije). Toda za tako strategijo bi bili kaj hitro pokarani od gospodov iz Evropske unije, potem bodo pa ogrožene dobro plačane službice v Bruslju ali Strasbourgu. Zato pod trenutno vlado to ni možno izvesti. Pa še nekaj je - ZATO BI MORALI ZNIŽATI NAJMANJ STOPNJO DAVKA NA DOBIČEK. Potem bi tuja podjetja prikazovala dobičke pri nas, zaradi manjše stopnje, toda v seštevku bi država pobrala več davkov, ker bi jih pri nas plačevala tudi tista domača podjetja, ki jih skrivajo ali plačujejo v tujini. V tem se skriva tudi odgovor na vprašanje, zakaj EU pritiska na nas, da dvignemo davke.

Vsi se lahko spomnimo debat, predvsem pred sprejemom zakona o DDV, kako si vlada prizadeva postaviti pregleden sistem obdavčitev. Ne vem, ali tega ne znajo ali pa zanalašč sprejemajo zakone in pravilnike, ki jih še sami po sprejemu ne zanjo razlagati. To mi lahko potrdi vsak računovodja, ki se je v zadnjem času resno ukvarjal s spremembo zakona o DDV in pravilnikom, ki mu je sledil. Poleg tega, da je raziskovanje tega, kaj je zakonodajalec mislil pri sprejemu zakona oziroma vladni organ pri sprejemu podzakonskega akta, popolnoma neproduktivno delo (neposreden negativni vpliv na družbeni bruto proizvod), se z nepreglednostjo davčne zakonodaje zamegljuje dejstvo, da prihaja do dvojnega obdavčevanja. Da je to res, si lahko ogledamo na primeru tako imenovane 13. plače ali kakor je v tujini navada - nagrade zaposlenim za uspešnost podjetja. To je v razvitih državah postal že kar pomemben element nagrajevanja. Vendar za razliko od nas delavca in podjetja pri obdavčitvi dobička ne bremenijo vsi prispevki in davki kot pri redni plači, kakor je to pri nas. Zato delavci pri nas dobijo precej manj, kot bi dobili v tujini. To je nepošteno do uspešnih podjetij in delavcev. Na splošno se pri nas kaznuje uspešne. Iz tega kroga je potrebno takoj izločiti tiste, ki so uspešni zaradi pomoči države ali posebnega položaja, ki jim ga daje država na trgu. To, kar ostane, so zdrava, trdna podjetja, ki že danes in bodo še v bodoče vplivala na blaginjo v naši državi. Za vsemi temi uspešnimi podjetji stojijo ljudje in sprašujem se, zakaj jih je potrebno kaznovati z višjimi stopnjami davka na izplačane plače ali dohodnino, če si pa zaslužijo višje plače. Namesto tega bi kaznoval z višjimi davki od prejemkov tiste, ki sodelujejo pri upravljanju podjetij, ki delajo z izgubo.

To, kar sem napisal zgoraj, je samo del razmišljanj o zelo obsežni davčni tematiki, ki peljejo v to, da bi morali imeti en zakon o davkih, ki bi bil pregleden, jasen, ki ne bi zavajal davkoplačevalcev in bi omogočal zajemanje večje količine davkov ob manjših davčnih obveznostih posameznika ali podjetja.

V nadaljevanju bi na kratko želel odgovoriti še teme, ki ste jih konkretno navedli:

  1. Davek na dobiček
  2. Kot sem že omenil, bi bilo potrebno davek od dobička zmanjšati, po mojem na največ 15%. Popolnoma oproščen (ali obdavčen največ s stopnjo 5%) naj bi bil dobiček, ki se ne izplača lastnikom, ampak je namenjen krepitvi kapitalske osnove podjetja. Ker, nasprotno, sprememba zakona o dobičku predvideva dodatne davčne obremenitve iz tega naslova, bomo poslanci SNS temu nasprotovali z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Povečanje davka na dobiček na predlaganih 30 % je nesprejemljivo, saj pomeni odliv dobičkov v tujino. Za tak predlog bodo v parlamentu glasovali samo hlapci tujih gospodarjev.

  3. Davek na izplačane plače

    Davek na izplačane plače je popolna neumnost, ker s tem nabijamo davek na strošek dela pri tem, da dela ne upoštevamo kot strošek pri obračunu vhodnega davka. Ta davek kaže na to, da se vladna koalicija noče odreči državnemu vplivu nad izplačilom plač, kakršna je bila praksa iz časov SFRJ. Kot da bi kaj dali zraven. Zato zaposleni dobijo manj neto plače.

  4. Dohodnina

    Tudi na tem področju se predvideva sprememba zakona. Vlada veliko obljublja, kako bodo zvišali mejo obdavčitve z bruto plače 130.000,00 SIT na 150.000,00 SIT, vendar to ni kaj dosti drugega kot metanje peska v oči volivcem. Moj predlog je, da se prag obdavčitve dvigne na povprečno bruto plačo in da se vse druge višine obdavčijo po enaki stopnji. Seveda bi to pomenilo kakšen avion manj za vlado ali pa neudeležbo na kakšni nepomembni mednarodni konferenci v topli Afriki. Ker je družina v Sloveniji še vedno pomembna, bi se pri letni napovedi in obračunu dohodnine morali upoštevati dohodki celotne družine in ne posameznih članov in če vlada resno misli, da je potrebno v Sloveniji povečati število rojstev, potem seveda ne bi razmišljali o zmanjšanju olajšav za otroke, temveč bi te olajšave bistveno povečali.

  5. Davek na podjetja

    Kot mi je znano, tega davka pri nas zaenkrat še nimamo. Ob vseh ostalih obdavčitvah, ki jih imamo, bi bil po mojem povsem nesmiseln.

  6. Davek na premoženje

    Zanima me, kaj ste vi mislili, kaj naj bi obsegal davek na premoženje - tudi tega zakona še nimamo. Še celo pri nekaterih naših vodilnih gospodarstvenikih se premoženje neha pri nepremičninah, kaj šele pri politikih, ki pripravljajo zakone. Toda to ni res. Premoženje je tudi tisto, ki ga imamo v vrednostnih papirjih, torej vrednost podjetij, tudi dobiček je premoženje, pa avto in umetniška dela. Konec koncev je premoženje tudi tisto, kar imamo na računu v banki ali v žepu. Torej tudi ravnokar izplačana plača predstavlja premoženje. Zanimivo bi bilo skozi to logiko nadomestiti vse ostale davčne zakone. Predvsem pa bi v kolikor bi bil sprejet zakon o davku na premoženje (in ne na nepremičnine) moral prenehati veljati zakon o dohodnini.

  7. Davek na dodano vrednost

    To je zakon, katerega sprememba je v zadnjem času upravičeno dvignila največ prahu. Zanesljivo je to davek, ki napaja državni proračun pri izviru vsega, to je dodani vrednosti. Menim, da je višina stopnje DDV primerna, glede na druge razvite države. Moti me predvsem to, da so zakon in podzakonski akti napisani dvomljivo, zapleteno in zahtevajo veliko dodatnih nepotrebnih evidenc. Veliko izjem, dodatkov in pojasnil je pripeljalo do tega, da skoraj noben računovodja ne more mirno spati pred davčnim inšpektorjem. Pa ne zato, ker je namenoma utajil davek. Sama zakonska in podzakonska določila so v nekaterih primerih tako nejasna, da si jih niti inšpektorji ne razlagajo enako. Posledica so prijave in plačila visokih kazni, še preden je krivda dokazana. V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke smo v zvezi z zadnjimi spremembami že pripravili poslanska vprašanja (predvsem v zvezi z obračunavanjem oziroma neobračunavanjem DDV pri najemninah ter poračunavanju DDV za nazaj) in seznanili vas bomo tudi z odgovori pristojnih, ko jih bomo prejeli.

  8. Ureditev plačilne nediscipline

    Ker je država oziroma natančneje vlada s svojimi telesi glavni vir vsega zla pri plačilni nedisciplini (je največji plačnik in tudi dolžnik v državi), je odgovor relativno preprost. Ukiniti je potrebno odložitev plačil iz proračuna (30-, 60-, 90- … dnevni plačilni roki) in postaviti take, ki v večini veljajo pri nas, to je 8- do 15-dnevni. Prav tako nesprejem proračuna ne sme biti razlog za neplačilo obveznosti, ki so jih vlada in njeni organi sprejeli s pogodbami in drugimi naročili. Po drugi strani je država dolžna zagotoviti, da bo sodstvo dolžniško-upniške spore reševalo v roku 3 mesecev. Pravo pobalinstvo je to, da država svoje obveznosti ne izpolnjuje, po drugi strani pa zavezancem pobira DDV tudi za neplačane prihodke. Vsi izgovori, da mora vsak na trgu preverjati boniteto kupca, so skrajno neprimerni, saj večina kupcev ne more plačati, ker so jim drugi dolžni. Na koncu pa je vedno država. Ob boniteti, (beri proračunska luknja) kakršno ima, z državnimi organi nebi smel poslovati nihče.

  9. Spodbujanje razvoja malih, srednjih, velikih podjetij

    Najprej je potrebno sredstva, ki so namenjena za spodbujanje gospodarstva, umakniti iz neuspešnih podjetij in jih preseliti k uspešnim. Sredstva za spodbujanje gospodarstva niso sredstva humanitarne organizacije, ki rešuje reveže. Ta sredstva se naj pri malih in srednjih podjetjih namenijo predvsem za pridobivanje znanja podjetnikov in vodstev podjetij, saj prav nepoznavanje poslovnih znanj spravi veliko podjetij v propad. Velika podjetja potrebujejo predvsem spodbude za nastop na tujih trgih in pa za razvoj lastnih proizvodov in storitev.

ODGOVORI DR. JANEZA DRNOVŠKA, KANDIDATA ZA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE, NA VPRAŠANJA PORTALA RAČUNOVODJA

Spletna predstavitev dr. Janeza Drnovška

Dr. Drnovšek nam je poslal naslednje odgovore:

Novela zakona o dohodnini je v parlamentarni proceduri, in sicer gre za predlog poslanca Cirila Pucka, ki ga podpira tudi vlada. Novela je v 2. obravnavi. V parlamentu je tudi novela zakona o davku od dobička pravnih oseb, ki vnaša spremembe olajšav in uskladitev z ustavnimi določbami. Ministrstvo za finance pa pripravlja tudi sistemski spremembi obeh zakonov. V programu vlade je tudi davek na premoženje in še potrebne uskladitve davčne zakonodaje z evropsko.

Spodbujanju obrti in podjetništva posvečamo posebno pozornost, tudi v letošnjem letu ministrstvo za gospodarstvo nadaljuje s programi, namenjenimi spodbujanju razvoja podjetništva in obrti, od katerih je največ sredstev namenjenih prav spreminjanju strukture gospodarstva. Zavedamo se pomena znanja pri obvladovanju in kreiranju tehnološkega napredka kot glavnega vira povečevanja nacionalne konkurenčnosti v vse bolj globalnem gospodarskem okolju. Zato vse večjo pozornost namenjamo predvsem prenosu znanja oziroma njegovi uporabi v konkretnih gospodarskih projektih. Vključevanje Slovenije v Evropsko unijo, odpiranje na trge jugovzhodne Evrope in Rusije bo podjetnikom in obrtnikom v prihodnjih letih odprlo številne nove priložnosti za aktivno sodelovanje v procesih globalizacije, v razvijanju in izkoriščanju novih tehnologij, proizvodov in storitev.

Glede plačilne nediscipline je treba poudariti, da država ni več generator plačilne nediscipline, svoje obveznosti namreč redno poravnava v zakonsko določenih rokih. Vprašanje plačilne discipline oziroma nediscipline je namreč v prvi vrsti stvar pogodbenega odnosa, kjer je pomembno predvsem preverjanje bonitete poslovnega partnerja. Instrumenti zavarovanja so tudi na slovenskem finančnem trgu vedno bolj razviti.

Ključne besede:
volitve

Zadnji članki iz rubrike:

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

27.8.2019 13:27:10:
Kateri sklepi se eVročajo preko eDavkov?

Najnovejši članki:

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT