Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 11.12.2006 15:43:08

Navodilo za izvajanje 149. člena ZDDV-1 in identifikacijo davčnih zavezancev v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Rubrika: Davkiprint Natisni

Navodilo za izvajanje 149. člena ZDDV-1 in identifikacijo davčnih zavezancev v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Navodilo DURS, št. 4230-426/2006-1, 5. 12. 2006


Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, z dne 16. 11. 2006), je pričel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2007. V zvezi z izvajanjem prehodnih določb 149. člena ZDDV-1 podajamo naslednje navodilo:


ZDDV-1 v 149. členu ureja prehodno ureditev za 94. člen tega zakona, pri tem pa določa tri možne situacije:


1. V skladu s prvim odstavkom 149. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV, ker je presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, davčnemu organu predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. To pomeni, da lahko davčni zavezanec zahteva prenehanje identifikacije za namene DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov (5,991.000 tolarjev) obdavčljivega prometa, kot je opredeljen v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki bo dal zahtevek za izbris, od 1. januarja 2007 ne bo smel izkazovati DDV na svojih računih in od 1. januarja 2007 dalje tudi ne bo smel več uveljavljati odbitka DDV.


2. Po drugem odstavku 149. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom, vendar mora o tej izbiri obvestiti davčni organ najpozneje do 31. decembra 2006.


3. Če obravnavani davčni zavezanec ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV v predpisanem roku oziroma davčnega organa ne obvesti o svoji izbiri, da bo še naprej obračunaval DDV, bo davčni organ v skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZDDV-1 odločil o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti.


1. K prvemu odstavku 149. člena ZDDV-1


Določitev obdobja zadnjih 12 mesecev


ZDDV-1 v prvem odstavku 149. člena določa, da davčni zavezanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona, to je 17. 11. 2006, identificiran za namene DDV (prvi odstavek 45. člena ZDDV) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV (prvi odstavek 94. člena ZDDV-1), davčnemu organu predloži zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. Pri tem pa ZDDV-1 posebej ne določa, katero obdobje se šteje, kot obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerih davčni zavezanec ni presegel 25.000 eurov obdavčljivega prometa.


ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, če želi prenehanje identifikacije za namene DDV, na dan uveljavitve zakona, torej 17. 11. 2006, izpolnjevati oba pogoja kumulativno; biti mora identificiran za namene DDV in mora izpolnjevati pogoje za oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1. Za obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerem zavezanec ni presegel obdavčljivega prometa v znesku 25.000 eurov, štejejo tista davčna obdobja, ki so do datuma uveljavitve ZDDV-1 že potekla. Tako bo davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune mesečno, upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 12 obračunov za davčna obdobja od novembra 2005 do vključno oktobra 2006. Davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune trimesečno, bo upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 4 obračunov za davčna obdobja, in sicer za zadnji kvartal 2005 in prve tri kvartale 2006. Davčni zavezanec, ki pa predlaga davčne obračune polletno, bo upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 2 obračunov in sicer za davčna obdobja za drugo polletje 2005 in prvo polletje 2006.


Določitev obdavčljivega prometa


Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v obdobju zadnjih 12 mesecev ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa.


Obdavčljivi promet po sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1 obsega naslednje zneske brez DDV:

*
znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
*
znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
*
znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.


Davčni organ mora v skladu z 79. členom ZDDV-1 s posamično identifikacijsko številko za DDV med drugim identificirati tudi vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga in storitev, od katerih se DDV lahko odbije.


Na podlagi navedenega izhaja, da mora davčni zavezanec pri ugotavljanju obdavčljivega prometa (25.000 eurov) za vključitev v sistem DDV, kot tudi za izključitev iz sistema DDV po prvem odstavku 149. členu ZDDV-1, upoštevati zneske iz naslednjih oznak v obračunu DDV:



Št. 11 Obdavčene dobave – kamor se vpisuje davčna osnova od vseh obdavčenih dobav na domačem trgu brez DDV, in to: po izdanih računih za opravljene dobave blaga in storitev, za prejeta predplačila, za dane dobropise, razen dobav, na podlagi katerega plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev (št. 35) in dobav pod oznako 15.

Št. 12 Izvoz blaga – kamor se vpisuje vrednost oproščenih dobav iz naslova izvoza blaga z listine, s katero se dokazuje izvozna dobava oziroma izvoz (točki a) in d) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1). Vpisuje se tudi vrednost po računih, izdanih tujemu kupcu, če se v času, ko je blago pod carinskim nadzorom, opravi promet s tem blagom v smislu 6. do 8. člena ZDDV-1, vendar je ta promet oproščen plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1.

Št. 13 Oproščene in druge dobave s pravico do odbitka DDV – kamor se vpisuje celotna vrednost dobav s pravico do odbitka DDV, razen izvoza blaga (št. 12), na primer: dobava blaga in storitev, če je le-ta obdavčen izven Slovenije, pri katerem se v skladu s 63. členom ZDDV-1 sme DDV odbiti, storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s točko b) petega odstavka 36. člena ZDDV-1, dobave blaga in opravljanje storitev, ki so oproščene plačila DDV po 52., 53., 54., 57. in 58. členu ZDDV-1 (razen izvoza blaga pod št. 12), dobave storitev po 1. in 4. a do 4. e točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, če se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež izven Skupnosti, ali če so te transakcije povezane z blagom, ki je namenjeno za izvoz izven Skupnosti, in transakcije, opravljene izven Skupnosti, ki dajejo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po točki a) drugega odstavka 63. člena ZDDV-1. Vpisuje se tudi vrednost dobave plina preko distribucijskega sistema za zemeljski plin in vrednost dobave električne energije v druge države članice Evropske unije.

Opozorilo: navedena oznaka vključuje tudi dobave storitev in blaga, pri katerih je kraj obdavčitve izven Slovenije. Zato davčni zavezanec teh podatkov v znesek obdavčljivega prometa ne vključi.

Št. 15 Dobave po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 – kamor se vpisuje dobave blaga oziroma storitev po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 in niso vključene pod oznako 11.

Št. 16 Dobave blaga znotraj Skupnosti – kamor se vpisuje vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti, če je opravljena kupcu blaga, ki je identificiran za namene DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1), in v primeru tristranskih poslov vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo davčni zavezanec – dobavitelj blaga izda davčnemu zavezancu – pridobitelju blaga in vrednost oproščene tristranske dobave blaga znotraj Skupnosti z listine, ki jo davčni zavezanec – pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu – prejemniku blaga v tristranskem poslu.


Zahtevek in obvestilo iz 149. člena ZDDV-1


ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost ne predpisujeta niti oblike niti vsebine zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV in obvestila o odločitvi za obračunavanje DDV. Priporočljivo pa je, da tako zahtevek kot obvestilo vsebujeta osnovne podatke o davčnem zavezancu, kot so firma, sedež, naslov in identifikacijska številka za namene DDV ter znesek obdavčljivega prometa iz sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1.


V prilogi k navodilu sta priložena vzorca zahtevka in obvestila, ki davčnim zavezancem lahko služita kot pomoč pri izpolnitvi določb 149. člena ZDDV-1.


2. K tretjemu odstavku 149. člena ZDDV-1


Na vprašanje ali tudi davčni zavezanci, katerim bo davčni organ moral izdati odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti, od 1. 1. 2007 ne bodo smeli izkazovati DDV na svojih računih in uveljavljati odbitka DDV in do kdaj bo davčni organ moral te odločbe izdati, pa naslednje:


Iz ZDDV-1 izhaja, da le davčnim zavezancem, ki bodo sami dali zahtevek po prvem odstavku 94. člena, od 1. 1. 2007 dalje ne bo treba obračunavati DDV in tudi ne bodo imeli pravice do odbitka DDV. Davčni zavezanci, katerim bo prenehala identifikacija za namene DDV po uradni dolžnosti (torej ne bodo dali zahtevka za izbris, kot tudi ne bodo dali obvestila o izbiri obračunavanja DDV), bodo lahko prenehali obračunavati DDV z dnem, ki ga bo davčni organ navedel v odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV.


Davčni organ bo pred izdajo odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV v sodelovanju z davčnim zavezancem ugotovil ali so izpolnjeni pogoji za izbris po uradni dolžnosti.


V odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV bo davčni organ določil rok prenehanja identifikacije za namene DDV. Na odločitev organa o prenehanju identifikacije ima davčni zavezanec možnost pritožbe v roku 15 dni od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev odločbe, zato je mogoče odvzeti identifikacijsko številko za namene DDV šele, ko je odločba dokončna.


Pri določanju roka prenehanja identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti bo davčni organ upošteval tudi obdobje obračunavanja DDV, tako da se bo kot datum prenehanja določi prvi dan v mesecu, ki sledi veljavnemu obdobju obračunavanja DDV (npr. zavezancu, ki predlaga davčne obračune mesečno, se v odločbi izdani v prvi polovici januarja, določi datum prenehanja identifikacije 1. februar 2007; zavezancu, ki predlaga davčne obračune trimesečno, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi datum prenehanja identifikacije 1. april 2007; zavezancu, ki je do konca leta 2006 predlagal davčne obračune polletno, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi datum prenehanja identifikacije 1. april 2007).


3. dentifikacija za namene DDV v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007


Na vprašanje ali morajo tisti, ki bodo do konca leta presegli znesek obdavčljivega prometa 5,000.000 tolarjev, predložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV tako kot to določa ZDDV ali prijava ni potrebna v kolikor znesek obdavčljivega prometa ne presega 25.000 eurov, kar določa ZDDV-1.


Glede na namen zakonodajalca, da se s spremembo definicije obdavčljivega prometa, ki izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in povišanjem zneska praga obdavčljivega prometa na 25.000 eurov, poenostavi poslovanje tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s katero nimajo pravice do odbitka vstopnega davka (npr. šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije), prijava za identifikacijo za namene DDV v navedenem primeru ni smiselna, če zavezanec izpolnjuje pogoje za oprostitev iz 94. člena ZDDV-1. Če je torej davčni zavezanec v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007 presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa (kot je opredeljen v 45. členu ZDDV), ni pa presegel zneska obdavčljivega prometa 25.000 eurov (kot je opredeljen v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1), in ne želi vstopiti v sistem DDV, ga davčni organ ob predložitvi DDV-P2 (v kolikor prijavo kljub temu predloži) pozove, da poda izjavo, da tudi do konca leta 2006 ne bo presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 eurov obdavčljivega prometa. Davčni organ davčnemu zavezancu ne izda identifikacijske številke za DDV in izjavo shrani v spisu davčnega zavezanca.


Če pa se tak davčni zavezanec vseeno želi identificirati za namene DDV, vloži DDV-P2 za izdajo identifikacijske številke za DDV. V kolikor je znesek njegovega obdavčljivega prometa pod 5,000.000 tolarjev, ga davčni organ identificira kot »prostovoljnega zavezanca«, v primeru, da je znesek njegovega obdavčljivega prometa nad 5,000.000 tolarjev, pa ga davčni organ identificira kot »rednega zavezanca«.

Priloga: Vzorec zahtevka in obvestila ter pravne podlage za predložitev

Ključne besede:
DDV

Zadnji članki iz rubrike:

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

24.10.2019 13:40:15:
Državni zbor je potrdil novele davčnih zakonov

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

3.10.2019 17:36:15:
Vlada je potrdila predloge sprememb štirih davčnih zakonov

11.9.2019 12:23:11:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - september 2019

Najnovejši članki:

21.11.2019 9:09:22:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2019

21.11.2019 9:05:44:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2019

21.11.2019 8:51:10:
Sklep o makrobonitetnih omejitvah kreditiranja prebivalstva

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT