Vlada sprejela Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih in javnih agencijah in sklep o stališčih glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev in dela javnih uslužbencev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb

Vlada Republike Slovenije je na seji 15. februarja sprejela Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih in javnih agencijah in jo bo objavila v Uradnem listu Republike Slovenije. Vlada je sprejela tudi stališče glede nagrajevanja članov nadzornih svetov in upravnih odborov v javnih podjetjih in drugih gospodarskih družbah, ki so v lasti Republike Slovenije, ter o nezdružljivosti opravljanja javnih funkcij funkcionarjev in dela javnih uslužbencev z nadzorno funkcijo v nadzornih svetih in upravnih odborih gospodarskih družb.

Zakon o javnih agencijah v drugem odstavku 16. člena določa, da so člani sveta upravičeni do sejnin ter povračila drugih stroškov, skladno s predpisom, ki ga izda vlada na predlog ministra, pristojnega za finance. Ministrstvo za finance je tako pristopilo k pripravi predpisa, ki bi uredil sejnine in povračila stroškov v javnih agencijah. Ob pripravi predpisa je bilo ugotovljeno, da bi bilo bolj smotrno in pregledno, da so sejnine pri vseh proračunskih uporabnikih, ki so pravne osebe po Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju, enotno urejene.

Do sedaj so bile urejene le sejnine ter povračila stroškov za člane nadzornih svetov javnih skladov urejene z vladno uredbo, izdano na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 99/02). V vseh drugih primerih se je uporabljal načelni sklep Vlade RS z dne 11. oktobra 2001, ki je bil spremenjen 16. maja 2002. Le-ta se je nanašal na javna podjetja, katerih ustanoviteljica je Republika Slovenija, in gospodarske družbe v večinski lasti Republike Slovenije, smiselno pa se je uporabljal tudi za člane kolegijskih nadzornih, upravljavskih oziroma strokovnih organov javnih zavodov in agencij, če so do sejnin bili upravičeni v skladu z ustrezno pravno podlago. Z uveljavitvijo sprejete uredbe in novega sklepa o stališčih, bosta oba navedena akta prenehala veljati.

Ker Vlada RS nima zakonskega pooblastila za določanje sejnin in povračil stroškov članom svetov javnih zavodov in javnih gospodarskih zavodov z uredbo, je sprejela sklep, s katerim priporoča, da se določbe uredbe naj uporabljajo pri določanju sejnin in povračil stroškov tudi v vseh državnih in občinskih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter skladih in agencijah, ki so izvzeti iz Zakona o javnih skladih oziroma Zakona o javnih agencijah, ali pa zanje nekatere določbe Zakona o javnih agencijah ne veljajo.

Priporočilo sicer ni zavezujoč pravni akt, zato ga ni mogoče objaviti v Uradnem listu RS, bo pa objavljeno na spletnih straneh Ministrstva za finance. Vlada RS kljub temu pričakuje, da ga bodo tisti, ki jim je namenjen, tudi spoštovali in upoštevali.

Predlagana Uredba o sejninah in povračilih stroškov v javnih skladih in javnih agencijah določa način izračuna višine sejnine, stroške, ki se članom ob udeležbi na seji organa nadzora oziroma upravljanja lahko povrnejo, ter postopek za izplačila. Ta uredba je smiselno enaka sedanji Uredbi o sejninah in drugih stroških v javnih skladih, s tem da je način izračuna sejnine zaradi več različnih vrst uporabnikov uredbe poenostavljen.

Sejnina je oblikovana glede na tveganje, ki izhaja iz odgovornosti članov organa. Ker je tveganje članov organa zaradi vzpostavljenega sistema nadzora majhno, je temu primerno oblikovana tudi višina sejnine.

Pri oblikovanju sejnine je Ministrstvo za finance izhajalo iz dosedanjih rešitev: stališč Vlade RS, ki so zajeta v prejšnjih sklepih Vlade RS, Uredbe o sejninah in drugih stroških v javnih skladih in analize obstoječega stanja.

Sejnina je sestavljena iz stalnega in spremenljivega dela in je določena v bruto znesku.

Stalni del sejnine je enak ne glede na velikost ali dejavnost osebe javnega sektorja. Določen je v višini 100 EUR (23.964,00 SIT). Za primere javnih agencij, ki opravljajo regulatorne dejavnosti, je ta znesek višji, in sicer znaša 150 EUR (35.946,00 SIT). Stalni del sejnine temelji na predpostavki, da se morajo vsi člani ne glede na velikost ali dejavnost osebe javnega sektorja seznaniti z zakonodajo in drugimi pravnimi normami, v okviru katerih deluje posamezna oseba javnega sektorja, kakor tudi prebrati gradivo in se pripraviti na sejo oziroma posebno nalogo. Pri regulatornih agencijah morajo člani dodatno predvidevati posledice delovanja agencije v vlogi regulatorja, zato je stalni del sejnine v teh primerih višji.

Spremenljivi del sejnine je sestavljen iz dveh delov (dela A in B) in izraža odgovornost članov za nadzor nad premoženjem v smislu načel gospodarnosti in učinkovitosti, saj je za javni interes pomembno, da z javnim premoženjem, ki je v osebah javnega sektorja, le-te dobro gospodarijo:
- Del A se spreminja odvisno od velikosti osebe javnega sektorja, ki se meri v višini bilančne vsote. Določen je v razponu med 10 EUR (2.396,40 SIT), ko je bilančna vsota manjša ali enaka 4 milijonom EUR, in 30 EUR (7.189,20 SIT), ko je bilančna vsota večja od 400 milijonov EUR.
- Del B se spreminja odvisno od velikosti osebe javnega sektorja, ki se meri s številom zaposlenih. Določen je v razponu med 5 EUR (1.198,20 SIT), ko je število zaposlenih manjše ali enako 30, in 30 EUR (7.189,20 SIT), ko je več kot 3.000 zaposlenih.

Tako so sejnine oblikovane v razponu od 115 EUR bruto (27.558,60 SIT) do 160 EUR bruto (38.342,40 SIT) oziroma v regulatornih javnih agencijah od 165 EUR bruto (39.540,60 SIT) do 210 EUR bruto (50.324,40 SIT).

Sejnine predsednikov so povečane za 1,3-kratnik, tako da oblikovane v razponu od 149,50 EUR bruto (35.826,18 SIT) do 208 EUR bruto (49.845,12 SIT) oziroma v regulatornih javnih agencijah od 214,50 EUR bruto (51.402,78 SIT) do 273 EUR bruto (65.421,72 SIT).

Vlada je sprejela tudi omejitev članstev posameznega funkcionarja v državnem organu ali javnega uslužbenca, zaposlenega v državnem organu, v organu nadzora oziroma upravljanja v pravnih osebah javnega prava, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu RS izvršuje vlada. Tako je nezdružljiva funkcija ministra, državnega sekretarja in generalnega sekretarja vlade s članstvom v organu nadzora oziroma upravljanja, članstvo posameznega javnega uslužbenca v organih nadzora oziroma upravljanja v pravnih osebah javnega prava, v katerih vlogo ustanovitelja v imenu RS izvršuje vlada, pa je omejeno na največ dva. Tisti javni uslužbenci in funkcionarji, ki presegajo to omejitev, morajo izstopiti iz članstev v nadzornih svetih in upravnih odborih takoj po seznanitvi s sklepom, vendar najkasneje do 31. avgusta 2007.