Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.3.2013 15:52:04

Obračun DDV ali popravek odbitka DDV

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Obračun DDV ali popravek odbitka DDV

Z objavo Pojasnila DURS, št. 4230-748814/2012-6, 4. 3. 2013 preneha veljati pojasnilo DURS, številka 4230-34/2007-2 z dne 4. 6. 2007, v delu, ki pojasnjuje obveznosti davčnega zavezanca v primeru prenehanja identifikacije za namene DDV, pri čemer davčni zavezanec nadaljuje z opravljanjem dejavnosti kot mali davčni zavezanec.

Pojasnilo DURS, št. 4230-34/2007-2, 4. 6. 2007

V zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na popravek odbitka DDV od osnovnih sredstev, pojasnjujemo:

Davčni urad navaja primer, ko davčni zavezanec, kateremu je identifikacija za namene DDV prenehala na podlagi prvega odstavka 149. člena Zakona o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06) sprašuje, ali mora opraviti popravek odbitka DDV.

Davčnemu zavezancu, kateremu identifikacija za namene DDV preneha na podlagi prvega odstavka 149. členu ZDDV-1, ni potrebno opraviti popravka odbitka DDV, pač pa mora pred prenehanjem obračunati DDV v skladu z 8. členom ZDDV-1.

Davčni zavezanec, kateremu identifikacija za namene DDV preneha na podlagi prvega odstavka 149. člena ZDDV-1, se je na podlagi navedene določbe sam odločil, da bo prenehal obračunavati DDV, zato ne moremo govoriti, da gre za spremembe, ki so nastale zaradi sprememb predpisov. Predpis je le dal možnost, da se določeni davčni zavezanci izključijo iz sistema DDV, za kar so se lahko odločili ali pa tudi ne. Mnenje davčnega urada, da v navedenem primeru ni popravka odbitka DDV, je tako pravilno, vendar pa podlaga za takšno stališče ni drugi stavek prvega odstavka 110. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost – pravilnik (Uradni list RS, št. 141/06), ki določa, da se za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov, pač pa drugi razlogi kot izhaja iz nadaljevanja.

V primeru prenehanja davčnega zavezanca, pa najsi bo na podlagi določil 149. člena ZDDV-1 ali na podlagi 80. člena istega zakona, ki ureja prenehanje identifikacije za namene DDV, je pred prenehanjem vedno treba obračunati in plačati DDV, če je bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV. Navedeno potrjuje tudi sodna praksa Sodišča Evropskih Skupnosti (v nadaljnjem besedilu: Sodišča ES).

Pri prenehanju zavezanosti za DDV tudi ne gre za prehod iz obdavčene v oproščeno dejavnost; kar prav tako izhaja iz sodne prakse Sodišča ES.

Osnovna dilema, ki je bila vzpostavljena z vprašanjem davčnega urada je, v katerih primerih je treba obračunati izstopni DDV zaradi neposlovnega namena v skladu s členoma 7 oziroma 8 ZDDV-1 in v katerih primerih je treba uporabiti mehanizem popravka vstopnega DDV v skladu s členi 68 do 72 ZDDV-1.

V nadaljevanju navajamo razlage iz nekaj sodb Sodišča ES, ki se nanašajo na obračunavanje DDV od neposlovne (zasebne) rabe ter na obravnavanje odbitkov DDV ter popravkov odbitka DDV. Na podlagi sodne prakse je prikazano ločevanje med dvema mehanizmoma v sistemu DDV, ki se uporabljata v primerih t. i. mešane rabe, in imata podoben namen, in sicer zagotoviti povezanost med odbitkom vstopnega DDV in obračunom izstopnega DDV ter preprečiti pridobitev neupravičene gospodarske koristi pri davčnem zavezancu v primerjavi s končnim potrošnikom.

Omenjena dva mehanizma sta v ZDDV-1 zajeta v členih 7 in 8 ter v členih od 68 do 72. Navedene člene ZDDV-1 zaradi lažjega razumevanja v nadaljevanju v opombah tudi v celoti navajamo.

Tako je določilo 7. člena ZDDV-1* povzeto po členu 5(6) Šeste direktive Sveta (v nadaljnjem besedilu: Šesta direktiva) oziroma členu 16 Direktive Sveta 2006/112/ES (v nadaljnjem besedilu: DDV direktiva), del pa po členu 5(7) Šeste direktive oziroma členu 18 (a) do (c) DDV direktive.**

Ureditev 8. člena ZDDV-1*** je povzeta po členu 6(2) Šeste direktive oziroma po členu 26 DDV direktive.

Členi od 68 do 72 ZDDV-1 in 110. člen pravilnika****, ki urejajo popravek odbitka DDV pa so urejeni v členu 20 Šeste direktive oziroma v členih od 184 do 192 DDV direktive.

Poleg veljavnih zakonskih določb in ustreznih povezav le-teh z direktivami DDV naj omenimo še določilo prvega odstavka 128. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, ki se je uporabljal do 31. 12. 2006 in je bil s spremembo tega predpisa črtan. Navedeni člen je določal, da če davčni zavezanec, ki je identificiran za namene DDV, preide na poslovanje v skladu s 45. členom ZDDV (oprostitev obračunavanja DDV), mora za opremo in nepremičnine opraviti popravek vstopnega DDV, če se za njih ni končalo obdobje popravkov vstopnega DDV. Črtanje člena še dodatno potrjuje, da ureditev v tem členu ni bila v skladu s sistemom DDV in da se v teh primerih ne dela popravka odbitka, ampak se obračuna izstopni DDV, ker gre za prenehanje opravljanja obdavčljive dejavnosti.

Navedeno izhaja tudi iz samega namena člena 6(2) Šeste direktive, ki je izenačitev davčnega zavezanca in končnega potrošnika; oseba, ki pa preneha opravljati obdavčljivo dejavnost v smislu ZDDV-1 ali pa nasploh čisto preneha opravljati vsakršno ekonomsko dejavnost, postane z dnem, ko ji preneha identifikacija za namene DDV, končni potrošnik, ki kot tak nima pravice do odbitka DDV. Če je ta oseba pred tem DDV že odbijala, ga mora ob prenehanju obračunati.

Takšno stališče je podalo tudi Sodišče ES, in sicer v 86. vrstici sodb C-322/99 (Hans-Georg Fischer) in C-323/99 (Klaus Brandenstein), kjer je navedeno, da se določba 5(7)(a) Šeste direktive (točka a) 8. člena ZDDV-1) uporabi v primeru, ko davčni zavezanec preneha opravljati obdavčljivo dejavnost, določba 5(7)(c) Šeste direktive (točka c) 8. člena ZDDV-1) pa se uporabi v primeru, ko davčni zavezanec preneha opravljati dejavnost na sploh.

Iz sodne prakse Sodišča ES nadalje izhaja, da se členi 5(6) oziroma 6(2) ali 20 Šeste direktive uporabljajo v primerih t.i. mešane rabe. V praksi se pojavljata dve vrsti mešane rabe, ker prihaja do:

1. situacij, v katerih davčni zavezanec dobave med poslovanjem uporablja delno za poslovne in delno za neposlovne namene in

2. situacij, v katerih se zavezanec ukvarja z obdavčeno in oproščeno dejavnostjo.

Težave pa lahko nastopijo, kjer pride do prekrivanja ali prepletanja med različnima vrstama uporabe blaga oziroma storitev.

Šesta Direktiva v izogib takim težavam ponuja dva načina oziroma mehanizma, ki nista preprosto zamenljiva, razlikujejo pa se tudi okoliščine njune uporabe.

Prvi način zadeva situacije, v katerih davčni zavezanec troši za svoje zasebne neposlovne namene blago in storitve, ki so bili sprva namenjeni za poslovne namene in tako tudi obravnavani, in glede katerih je bil vstopni DDV sprva odbit. V takšnih situacijah mora zato davčni zavezanec obračunati izstopni DDV od neposlovne rabe.

Drugi način je sistem sorazmernega odbitka, ki ga urejata člena 17(5) in 19 Šeste direktive. Člen 20 Šeste direktive nadalje določa, da se odbitke popravi, če med drugim nastopi sprememba v dejavnikih, ki določajo odbiten znesek. V členu 17 Šeste direktive je tako določen obseg začetnega odbitka, do katerega je davčni zavezanec upravičen, obseg kakršnih koli popravkov v naslednjih obdobjih pa je določen v členu 20 te direktive.

Oba sistema se uporabljata samo tam, kjer so obdavčeni nakupi opravljeni v poslovni sferi. Člena 5(6) in 6(2) Šeste direktive se nanašata na blago, ki je del poslovnih sredstev ali na opravljene storitve znotraj dejavnosti. Člen 17(5) Šeste direktive se nanaša na blago ali storitve, ki jih uporablja davčni zavezanec tako za obdavčene kot za neobdavčene, to je oproščene transakcije. Te določbe se, v primerih, kjer davčni zavezanec pridobiva blago v zasebni sferi ali ga uporablja za transakcije izven sistema DDV, ne morejo uporabljati.

Nadalje, oba sistema sta vzpostavljena za zagotavljanje usklajenosti med odbitkom vstopnega davka in obračunom izstopnega davka, vendar dejansko delujeta kot zrcalna slika drug drugega.

Oba sistema dovoljujeta prilagoditev spremenjenim okoliščinam, mehanizmi pa so v vsakem primeru drugačni. V primeru iz členov 5(6) in 6(2) Šeste direktive se prilagoditev dejansko izvršuje sama, saj je davek obračunan, če in ko nastopi potrošnja. V primeru iz člena 17(5) Šeste direktive je upravičenje do odbitka obračunano na letni podlagi in se lahko tako iz leta v leto spreminja, člen 20 iste direktive pa poleg tega za investicijsko blago (v Sloveniji so to osnovna sredstva) določa prilagoditveno obdobje več let.

Vendar pa popravek odbitkov DDV na podlagi člena 20 Šeste direktive ni samo preprosta alternativa uporabi člena 5(6) in člena 6(2) iste direktive, ki se nanašata na obdavčitev blaga in storitev, ki jih davčni zavezanec opravi za zasebno rabo, in države članice torej nimajo nobene izbire med prenosom mehanizma popravkov ali mehanizma v zvezi z obdavčitvijo uporabe blaga za zasebne namene, saj sta oba zavezujoča.

Členi 20, 5 in 6 Šeste direktive se na podlagi svoje vsebine načeloma lahko uporabijo takrat, ko se blago, za katerega uporabo je mogoče uveljavljati odbitek davka, nato nameni za uporabo, pri kateri DDV ni odbiten (neposlovna raba ali oproščena dejavnost). Mehanizma, zajeta z navedenimi členi Šeste direktive, bi imela v takšni situaciji enak ekonomski učinek, vendar pa to ne velja v obratnem primeru, kadar je blago najprej namenjeno uporabi, na podlagi katere DDV ni odbiten, nato pa uporabi, na podlagi katere je odbiten. Pravica do popravkov odbitkov v korist davčnega zavezanca, upoštevana v drugem primeru, dejansko lahko temelji edino na določbah člena 20 Šeste direktive in ne na določbah členov 5 in 6 iste direktive. V teh primerih je torej uporaba določb člena 20 navedene direktive nujno potrebna.

V zvezi s tem je treba poudariti, da se člena 5(6) in 6(2) Šeste direktive lahko uporabita samo ob ponovni spremembi namembnosti zadevnega blaga, tako da je namenjeno zasebni rabi, vendar ne ob spremembi namembnosti tega blaga za oproščeno dejavnost.

Uporabnost vsake izmed spornih določb je torej odvisna od tega, ali se je davčni zavezanec dejansko odločil za stalno nameniti blago npr. nepremičnino za zasebno rabo ali pa je nasprotno predvidel možnost bodoče uporabe za namene svojega podjetja in se zato odločil, da bo obdržal nepremičnino v premoženju svojega podjetja. V prvem primeru bi se uporabila člena 5(6) in 6(2) Šeste direktive in v drugem primeru člen 20 iste direktive.

Dodajamo še, da je, v zvezi z neposlovno rabo blaga in storitev ter na temo popravkov odbitkov DDV, Sodišče ES izdalo vrsto sodb, v katerih so obravnavane različne situacije iz prakse. Te sodbe so naslednje: C-434/03 (Charles), C-63/04 (Centralan), C-72/05 (Household Wollny), C-184/04 (Uudenkaupungin kaupunki), C-20/91 (De Jong), C-33/93 (Empire Stores), C-48/97 (Kuweit Petroleum), C-322/99 (Hans-Georg Fischer), C-323/99 (Klaus Brandenstein), C-412/03 (Hotel Scandic Gåsabäck), C-487/01 (Leusden) in C-7/02 (Holin), C-233/05 (Dressuurstal Jespers), C-50/88 (Kühne), C-193/91 (Mohsche), C-230/94 (Renate Enkler), C-269/00 (Wolfgang Seeling), C-17/01 (Walter Sudholz), C-155/01 (Cookies World), C-258/95 (Julius Fillibeck), C-97/90 (Lennartz), C-291/92 (Armbrecht), C-378/02 (Waterschap Zeeuws Vlaanderen), C-172/03 (Wolfgang Heiser), C-415/98 (Laszlo Bakcsi) ter C-376/02 (Goed Wonen).

*
»7. člen (uporaba blaga za neposlovne namene)
(1) Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje tudi uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev davčnega zavezanca, za zasebne namene ali za zasebne namene njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev tega blaga ali kakršnakoli uporaba blaga za druge namene, kot za namene opravljanja njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga izkoristil pravico do celotnega ali delnega odbitka DDV.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena, se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje:
a) brezplačno dajanje poslovnih vzorcev v razumnih količinah kupcem ali bodočim kupcem, če jih ti ne dajo v prodajo oziroma so v takšni obliki, da ni mogoče, da se prodajajo;
b) dajanje daril manjših vrednosti v okviru opravljanja dejavnosti davčnega zavezanca, če se dajejo le občasno in če se ne dajejo istim osebam. Za darila manjših vrednosti se štejejo darila, pri katerih vrednost posameznega darila ne preseže 20 eurov.«

** Določila obeh direktiv navajamo zaradi sodne prakse Sodišča ES, ki je predstavljena v nadaljevanju in se še vedno sklicuje na Šesto direktivo.

***
»8. člen (uporaba blaga za namene opravljanja dejavnosti, sprememba namembnosti ter zadržanje blaga ob prenehanju opravljanja dejavnosti)
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se štejejo tudi naslednje transakcije:
a) uporaba blaga, ki ga davčni zavezanec proizvede, zgradi, nabavi, predela ali uvozi v okviru opravljanja dejavnosti, za namene opravljanja njegove dejavnosti, če od takega blaga, če bi ga nabavil od drugega davčnega zavezanca, ne bi imel pravice do celotnega odbitka DDV;
b) uporaba blaga s strani davčnega zavezanca za namene neobdavčljivih transakcij, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga v skladu s prejšnjo točko;
c) zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih pravnih naslednikov (razen v primerih iz 10. člena tega zakona), ko preneha opravljati obdavčljivo ekonomsko dejavnost, če je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi blaga v skladu s točko a) tega člena.«


****
»68. člen (popravek odbitka DDV)
(1) Davčni zavezanec mora prvotni odbitek popraviti, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.
(2) Popravek mora davčni zavezanec opraviti, če se po opravljenem obračunu spremenijo dejavniki, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek, kot na primer odpovedi nakupov in znižanja cen.

71. člen (popravek odbitka DDV pri spremembi obdavčevanja)
Če se davčni zavezanec iz prvega odstavka 94. člena tega zakona identificira za namene DDV, to ne predstavlja spremembe pogojev, merodajnih za odbitek DDV iz 68. člena tega zakona.«

Dodatna obrazložitev 68. člena je podana še v 110. členu pravilnika, ki določa:

»110. člen (sprememba dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV)
(1) S spremembo dejavnikov, ki so bili uporabljeni pri določitvi zneska za odbitek DDV v skladu z drugim odstavkom 68. člena ZDDV-1, je mišljena sprememba pogojev, ki so bili odločilni za odbitek DDV na začetku uporabe osnovnega sredstva, naknadna sprememba teh pogojev pa privede do večjega ali manjšega odbitka DDV glede na začetno stanje. Za spremembo pogojev, ki so bili odločilni pri določitvi zneska odbitka DDV, se ne štejejo spremembe, nastale zaradi sprememb predpisov.
(2) Za osnovna sredstva po prvem odstavku tega člena se štejejo opredmetena osnovna sredstva in nepremičnine, ki se po računovodskih predpisih uvrščajo med osnovna sredstva.
(3) Če je v obdobju 5 let od začetka uporabe osnovnega sredstva, davčni zavezanec prešel iz obdavčene na oproščeno dejavnost in obratno, se za obdobje po spremembi popravi odbitek DDV v skladu z 69. členom ZDDV-1. Pri nepremičninah se namesto obdobja 5 let upošteva obdobje 20 let.«

Ključne besede:
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

3.10.2019 12:42:55:
Obračunavanje DDV pri opravljanju gostinske dejavnosti

Najnovejši članki:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT