Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.6.2008 21:45:28

Pojasnilo za izvajanje 149. člena ZDDV-1 in za identifikacijo davčnih zavezancev od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Pojasnilo za izvajanje 149. člena ZDDV-1 in za identifikacijo davčnih zavezancev od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Pojasnilo DURS, št. 4230-426/2006-1, 5. 12. 2006

Zakon o davku na dodano vrednost – ZDDV-1 (Uradni list RS, št. 117/06, z dne 16. 11. 2006) je začel veljati dan po objavi v Uradnem listu RS, uporabljal pa se bo od 1. januarja 2007 dalje. V zvezi z izvajanjem prehodnih določb 149. člena ZDDV-1 dajemo pojasnilo:

ZDDV-1 v 149. členu ureja prehodno ureditev za 94. člen tega zakona, pri tem pa določa tri možne situacije:

1. V skladu s prvim odstavkom 149. člena ZDDV-1 lahko davčni zavezanec, ki je bil na dan uveljavitve tega zakona identificiran za namene DDV, ker je presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV v skladu s prvim odstavkom 94. člena ZDDV-1, predloži davčnemu organu zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. To pomeni, da lahko davčni zavezanec zahteva prenehanje identifikacije za namene DDV, če v zadnjih 12 mesecih ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov (5,991.000 tolarjev) obdavčljivega prometa, kakor je opredeljeno v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec, ki bo dal zahtevek za izbris, od 1. januarja 2007 dalje ne bo smel izkazovati DDV na svojih računih in od 1. januarja 2007 dalje tudi ne bo smel več uveljavljati odbitka DDV.

2. Po drugem odstavku 149. člena ZDDV-1 se davčni zavezanec lahko odloči za obračunavanje DDV v skladu s tem zakonom, vendar mora o tej izbiri obvestiti davčni organ najpozneje do 31. decembra 2006.

3. Če obravnavani davčni zavezanec ne predloži zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV v predpisanem roku oziroma davčnega organa ne obvesti o svoji izbiri, da bo še dalje obračunaval DDV, bo davčni organ v skladu s tretjim odstavkom 149. člena ZDDV-1 odločil o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti.

1. K prvemu odstavku 149. člena ZDDV-1

Določitev obdobja zadnjih 12 mesecev

ZDDV-1 v prvem odstavku 149. člena določa, da davčni zavezanec, ki je na dan uveljavitve tega zakona, to je 17. 11. 2006, identificiran za namene DDV (prvi odstavek 45. člena ZDDV) in izpolnjuje pogoje za oprostitev obračunavanja DDV (prvi odstavek 94. člena ZDDV-1), predloži davčnemu organu zahtevek za prenehanje identifikacije za namene DDV najpozneje do 31. decembra 2006. Pri tem pa ZDDV-1 posebej ne določa, katero obdobje velja kot obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerih davčni zavezanec ni presegel 25.000 evrov obdavčljivega prometa.

ZDDV-1 določa, da mora davčni zavezanec, če želi uveljaviti prenehanje identifikacije za namene DDV, na dan uveljavitve zakona, torej 17. 11. 2006, izpolnjevati oba pogoja kumulativno: biti mora identificiran za namene DDV in izpolnjevati mora pogoje za oprostitev obračunavanja DDV po 94. členu ZDDV-1. Za obdobje zadnjih 12 mesecev, v katerem zavezanec ni presegel obdavčljivega prometa v znesku 25.000 evrov, velja tisto davčno obdobje, ki je do datuma uveljavitve ZDDV-1 že poteklo. Tako bo davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune vsak mesec, upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 12 obračunov za davčno obdobje od novembra 2005 do vključno oktobra 2006. Davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune na tri mesece, bo upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 4 obračunov za davčno obdobje, in to za zadnji kvartal 2005 in za prve tri kvartale 2006. Davčni zavezanec, ki predlaga davčne obračune na pol leta, bo upošteval podatke o obdavčljivem prometu iz zadnjih 2 obračunov, in to za davčno obdobje za drugo polletje 2005 in za prvo polletje 2006.

Določitev obdavčljivega prometa

Davčni zavezanec je oproščen obračunavanja DDV, če v zadnjih 12 mesecih ni presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa.

Obdavčljivi promet po sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1 obsega naslednje zneske brez DDV:

  • znesek obdavčenih dobav blaga in storitev;
  • znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona;
  • znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona in zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.

V obdavčljivi promet iz prejšnjega odstavka se ne všteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev.

Davčni organ mora v skladu z 79. členom ZDDV-1 s posamično identifikacijsko številko za DDV med drugim identificirati tudi vsakega davčnega zavezanca, ki na ozemlju Slovenije opravlja dobave blaga in storitev, od katerih se DDV lahko odbije.

Iz navedenega izhaja, da mora davčni zavezanec pri ugotavljanju obdavčljivega prometa (25.000 evrov) za vključitev v sistem DDV, pa tudi za izključitev iz sistema DDV po prvem odstavku 149. členu ZDDV-1 upoštevati zneske iz naslednjih oznak v obračunu DDV:

    Št. 11 Obdavčene dobave – sem se vpisuje davčna osnova od vseh obdavčenih dobav na domačem trgu brez DDV, in to: po izdanih računih za opravljene dobave blaga in storitev, za prejeta predplačila, za dane dobropise, razen dobav, na podlagi katerih plača DDV prejemnik blaga oziroma storitev (št. 35), in dobav pod oznako 15.

    Št. 12 Izvoz blaga – sem se vpisuje vrednost oproščenih dobav iz naslova izvoza blaga z listine, s katero se dokazuje izvozna dobava oziroma izvoz (točki a) in d) prvega odstavka 52. člena ZDDV-1). Vpisuje se tudi vrednost po računih, izdanih tujemu kupcu, če se v času, ko je blago pod carinskim nadzorom, opravi promet s tem blagom v smislu 6. do 8. člena ZDDV-1, vendar je ta promet oproščen plačila DDV v skladu z 52. členom ZDDV-1.

    Št. 13 Oproščene in druge dobave s pravico do odbitka DDV – sem se vpisuje celotna vrednost dobav s pravico do odbitka DDV, razen izvoza blaga (št. 12), na primer: dobava blaga in storitev, če je to obdavčeno izven Slovenije, pri tem pa se v skladu s 63. členom ZDDV-1 sme DDV odbiti, storitve v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost teh storitev vključena v davčno osnovo v skladu s točko b) petega odstavka 36. člena ZDDV-1, dobave blaga in opravljanje storitev, ki so oproščene plačila DDV po 52., 53., 54., 57. in 58. členu ZDDV-1 (razen izvoza blaga pod št. 12), dobave storitev po 1. in po 4.a do 4.e točki prvega odstavka 44. člena ZDDV-1, če se opravljajo za naročnika storitve, ki ima sedež izven Skupnosti, ali če so te transakcije povezane z blagom, namenjenim za izvoz izven Skupnosti, in transakcije, opravljene izven Skupnosti, ki dajejo davčnemu zavezancu pravico do odbitka vstopnega DDV po točki a) drugega odstavka 63. člena ZDDV-1. Vpisuje se tudi vrednost dobave plina prek distribucijskega sistema za zemeljski plin in vrednost dobave električne energije v druge države članice Evropske unije.

    Opozorilo: Navedena oznaka vključuje tudi dobave storitev in blaga, pri katerih je kraj obdavčitve izven Slovenije. Zato davčni zavezanec teh podatkov v znesek obdavčljivega prometa ne vključi.

    Št. 15 Dobave po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1 – sem se vpisujejo dobave blaga oziroma storitev po 7., 8. in 15. členu ZDDV-1, ki niso vključene pod oznako 11.

    Št. 16 Dobave blaga znotraj Skupnosti – sem se vpisujejo vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti, če je opravljena kupcu blaga, identificiranemu za namene DDV v drugi državi članici (1. in 4. točka 46. člena ZDDV-1), pri tristranskih poslih vrednost oproščene dobave blaga znotraj Skupnosti iz listine, ki jo davčni zavezanec dobavitelj blaga izda davčnemu zavezancu pridobitelju blaga, in vrednost oproščene tristranske dobave blaga znotraj Skupnosti z listine, ki jo davčni zavezanec pridobitelj blaga v tristranskem poslu iz Slovenije izda davčnemu zavezancu prejemniku blaga v tristranskem poslu.

Zahtevek in obvestilo iz 149. člena ZDDV-1

ZDDV-1 in Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost ne predpisujeta niti oblike niti vsebine zahtevka za prenehanje identifikacije za namene DDV in obvestila o odločitvi za obračunavanje DDV. Priporočljivo pa je, da tako zahtevek kakor obvestilo vsebujeta osnovne podatke o davčnem zavezancu, kakor so firma, sedež, naslov in identifikacijska številka za namene DDV ter znesek obdavčljivega prometa iz sedmega odstavka 94. člena ZDDV-1.

V prilogi k pojasnilu sta priložena vzorca zahtevka in obvestila, ki jih davčni zavezanci lahko uporabijo kot pomoč pri izpolnitvi določb 149. člena ZDDV-1.

2. K tretjemu odstavku 149. člena ZDDV-1

Na vprašanje, ali tudi davčni zavezanci, katerim bo moral davčni organ izdati odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti, od 1. 1. 2007 ne bodo smeli izkazovati DDV na svojih računih in uveljavljati odbitka DDV in do kdaj bo davčni organ moral te odločbe izdati, odgovarjamo:

Iz ZDDV-1 izhaja, da le davčnim zavezancem, ki bodo sami dali zahtevek po prvem odstavku 94. člena, od 1. 1. 2007 dalje ne bo treba obračunavati DDV in tudi ne bodo imeli pravice do odbitka DDV. Davčni zavezanci, katerim bo prenehala identifikacija za namene DDV po uradni dolžnosti (torej ne bodo dali zahtevka za izbris, pa tudi ne bodo dali obvestila o izbiri obračunavanja DDV), bodo lahko prenehali obračunavati DDV z dnem, ki ga bo davčni organ navedel v odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV.

Davčni organ bo pred izdajo odločbe o prenehanju identifikacije za namene DDV v sodelovanju z davčnim zavezancem ugotovil, ali so izpolnjeni pogoji za izbris po uradni dolžnosti.

V odločbi o prenehanju identifikacije za namene DDV bo davčni organ določil rok prenehanja identifikacije za namene DDV. Na odločitev organa o prenehanju identifikacije ima davčni zavezanec možnost pritožbe v 15 dneh od vročitve odločbe. Pritožba zadrži izvršitev odločbe, zato je mogoče odvzeti identifikacijsko številko za namene DDV šele, ko je odločba dokončna.

Pri določanju roka prenehanja identifikacije za namene DDV po uradni dolžnosti bo davčni organ upošteval tudi obdobje obračunavanja DDV, tako da se bo kot datum prenehanja določi prvi dan v mesecu, ki sledi veljavnemu obdobju obračunavanja DDV (npr. zavezancu, ki predlaga davčne obračune vsak mesec, se v odločbi, izdani v prvi polovici januarja, določi kot datum prenehanja identifikacije 1. februar 2007; zavezancu, ki predlaga davčne obračune na tri mesece, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi kot datum prenehanja identifikacije 1. april 2007; zavezancu, ki je do konca leta 2006 predlagal davčne obračune na pol leta, se v odločbi, izdani v obdobju do 15. marca 2007, določi kot datum prenehanja identifikacije 1. april 2007).

3. Identifikacija za namene DDV od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007

Na vprašanje, ali morajo tisti, ki bodo do konca leta presegli znesek obdavčljivega prometa 5,000.000 tolarjev, predložiti prijavo za identifikacijo za namene DDV, kakor to določa ZDDV in ali prijava ni potrebna, če znesek obdavčljivega prometa ne presega 25.000 evrov, kakor določa ZDDV-1, odgovarjamo:

Glede na namen zakonodajalca, da se s spremembo opredelitve obdavčljivega prometa, ki izključuje vrednost oproščenega prometa, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka vstopnega DDV, in s povišanjem zneska praga obdavčljivega prometa na 25.000 evrov, poenostavi poslovanje tistim davčnim zavezancem, ki opravljajo pretežno oproščeno dejavnost, v zvezi s katero nimajo pravice do odbitka vstopnega davka (npr. šole, vrtci, zdravstveni domovi, društva, nepridobitne organizacije), prijava za identifikacijo za namene DDV ni smiselna, če zavezanec izpolnjuje pogoje za oprostitev iz 94. člena ZDDV-1. Če je torej davčni zavezanec v obdobju od dneva uveljavitve ZDDV-1 do 1. 1. 2007 presegel znesek 5,000.000 tolarjev obdavčljivega prometa (kakor je opredeljeno v 45. členu ZDDV), ni pa presegel zneska obdavčljivega prometa 25.000 evrov (kakor je opredeljeno v sedmem odstavku 94. člena ZDDV-1) in ne želi vstopiti v sistem DDV, ga davčni organ ob predložitvi DDV-P2 (če prijavo kljub temu predloži) zaprosi za izjavo, da tudi do konca leta 2006 ne bo presegel oziroma ni verjetno, da bo presegel znesek 25.000 evrov obdavčljivega prometa. Davčni organ davčnemu zavezancu ne izda identifikacijske številke za DDV in izjavo shrani v spisu davčnega zavezanca.

Če pa se takšen davčni zavezanec kljub temu želi identificirati za namene DDV, vloži DDV-P2 za izdajo identifikacijske številke za DDV. Če je znesek njegovega obdavčljivega prometa pod 5,000.000 tolarjev, ga davčni organ identificira kot »prostovoljnega zavezanca«, če pa je znesek njegovega obdavčljivega prometa nad 5,000.000 tolarjev, ga davčni organ identificira kot »rednega zavezanca«.

Priloga: Vzorec zahtevka in obvestila ter pravne podlage za predložitev

Ključne besede:
pojasnilo DURS
izvajanje 149.člena ZDDV-1

Zadnji članki iz rubrike:

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

3.10.2019 12:42:55:
Obračunavanje DDV pri opravljanju gostinske dejavnosti

Najnovejši članki:

8.11.2019 15:28:45:
Vzorec: Začasna odreditev drugega dela

8.11.2019 15:10:45:
A1 potrdilo in delo na podlagi civilnih pogodb (e-gradivo)

8.11.2019 13:21:17:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva in financ (m/ž), Maribor

7.11.2019 15:31:09:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (ZDoh-2V)

7.11.2019 15:30:11:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2M)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT