Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.10.2007 12:54:59

Davčna obravnava dohodkov rezidenta – raziskovalno delo v tujini

Rubrika: Dohodninaprint Natisni

Davčna obravnava dohodkov rezidenta – raziskovalno delo v tujini

Pojasnilo DURS, št. 42105-195/2007, 25. 9. 2007

Zavezanec navaja, da je državljan in rezident Slovenije. Trenutno živi v ZRN, kjer ima prijavljeno začasno prebivališče ter od 1. septembra 2006 dela kot raziskovalec na Medicinski univerzi v Göttingenu. Zaradi selitve raziskovalne skupine ter s tem delovnega mesta, se bo s 1. oktobrom 2007 preselil v sosednjo Avstrijo, kjer bo zaposlen kot raziskovalec na Medicinski univerzi v Gradcu. V Avstriji bo delal predvidoma vsaj 3 leta ter skupaj z ženo, državljanko ZRN, živel v najetem stanovanju v Gradcu.

Ker bi se v Sloveniji rad izognil obdavčitvi dohodkov, ustvarjenih v Avstriji, se je pripravljen odpovedati slovenskemu rezidentstvu in ga »zamenjati« za avstrijskega.

Vprašanja:

Davek od dohodkov, ustvarjenih v ZRN:

1. Ali so dohodki, ustvarjeni v ZRN v letu 2007, za razliko od preteklih let (2006 in prej, ko je veljala oprostitev plačila teh davkov na podlagi Konvencije o izogibanju dvojnega obdavčevanja med RS in ZRN), obdavčeni tudi v Sloveniji?

2. Če je odgovor na prvo vprašanje pozitiven, ali ima v RS v skladu z 20. členom konvencije, kot raziskovalec možnost oprostitve plačila davkov od dohodka v ZRN, glede na to, da je v ZRN delal manj kot 2 leti (13 mesecev)?

3. Ali je možno naknadno (npr. skupaj z napovedjo) vložiti prošnjo za oprostitev plačila teh davkov v RS?

Davek od dohodkov, ustvarjenih v Republiki Avstriji:

4. Kako je v njegovem primeru s plačilom davka v Sloveniji od dohodkov, ustvarjenih v Avstriji za raziskovalce – nerezidente Slovenije?

5. Ali mora v skladu z 20. členom konvencije kot raziskovalec plačevati prvi dve leti davke od dohodkov, ustvarjenih v Avstriji, tudi v Sloveniji, če zaprosi za avstrijsko rezidentstvo?

Nadalje ga zanima:

6. Kako je s kapitalskimi dobički ter bančnimi vlogami v RS za nerezidente RS?

7. Ali lahko kot nerezident RS registrira in zavaruje osebno vozilo v RS pod enakimi pogoji kot rezident?

V zvezi z navedenim pojasnjujemo:

Davčna obravnava dohodkov, ustvarjenih v ZRN:

Ad 1.) Dohodki iz zaposlitve, ki jih slovenski rezidenti v letu 2007 dosegajo z delom v Nemčiji, so obdavčeni tudi v Sloveniji.

Zavezanec navaja, da je državljan in rezident Slovenije. Rezidenti Republike Slovenije so od leta 2005 zavezani za plačilo dohodnine po t.i. »načelu obdavčitve po svetovnem dohodku«, kar pomeni, da so obdavčeni z dohodnino za vse dohodke, ki so jih dosegli v in izven Slovenije.

Kadar ima Slovenija z državo vira dohodka sklenjeno mednarodno pogodbo o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka, je potrebno upoštevati njene določbe o: dodelitvi pravice do obdavčitve posameznega dohodka, mejni stopnji obdavčitve posameznega dohodka, če je predpisana in uporabi metod za odpravo dvojne obdavčitve dohodka.

Do konca leta 2006 je bila v veljavi Pogodba med SFRJ in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja s protokolom (Uradni list SFRJ – MP, št. 12/88; v nadaljnjem besedilu: pogodba), ki jo je Slovenija v svoj pravni red prevzela z Aktom o nasledstvu sporazumov (Uradni list RS, MP – št. 20/93). Pogodba za odpravo dvojnega obdavčevanja dohodka, ki ga rezident Slovenije doseže z delom v Nemčiji, določa t.i. metodo oprostitve s progresijo (dohodek ali premoženje slovenskega rezidenta, ki se po konvenciji lahko obdavči v državi vira – Nemčiji, se v Sloveniji ne obdavči, vendar pa ima Slovenija pravico tak dohodek ali premoženje upoštevati pri določanju davka od drugega dohodka ali premoženja davčnega zavezanca).

Sporazum med Republiko Slovenijo in Zvezno republiko Nemčijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja (Uradni list RS – MP, št. 22/06; v nadaljnjem besedilu: sporazum), ki je začel veljati na dan izmenjave listin o ratifikaciji, dne 19. decembra 2006 in se v obeh državah pogodbenicah uporablja od 1. januarja 2007, za odpravo dvojnega obdavčenja določa t.i. metodo navadnega odbitka (davek v Sloveniji se zmanjša le za znesek davka, plačanega v državi vira – Nemčiji, ki je enak davku, ki bi ga Slovenija sama odmerila od dohodka, doseženega v Nemčiji).

Ad 2.) Kot slovenski rezident v Sloveniji ni upravičen do oprostitve plačila davka od dohodkov, ki jih kot raziskovalec dosega z delom v Nemčiji.

V skladu z 20. členom sporazuma (ki se uporablja od 1. januarja 2007 dalje) se posameznika, ki obišče državo pogodbenico (t.j. Nemčijo) na povabilo te države ali univerze, višje ali visoke šole, muzeja ali druge kulturne ustanove te države ali na podlagi uradnega programa kulturne izmenjave za obdobje, ki ni daljše od dveh let, samo zaradi poučevanja, predavanja ali raziskovanja na tej ustanovi in ki je bil tik pred obiskom rezident druge države pogodbenice (t.j. Slovenije), v prvi omenjeni državi (t.j. Nemčiji) ne obdavči za prejemke za to dejavnost, če ti prejemki nastanejo iz virov zunaj te države.

Ob izpolnjevanju pogojev iz 20. člena sporazuma (povabilo nemške univerze, prisotnost v Nemčiji manj kot dve leti, prejemki izvirajo izven Nemčije), bi lahko kot slovenski rezident uveljavljal posebno davčno obravnavo (oprostitev plačila davka) v Nemčiji. Ta člen pa v nobenem primeru ne preprečuje, da se takšni dohodki obdavčijo v državi rezidentstva raziskovalca (t.j. v Sloveniji).

Podobno določbo vsebuje tudi 21. člen pogodbe (ki se je uporabljala do konca leta 2006), ki dodatno določa pogoj, da se oprostitev v drugi državi pogodbenici prizna le, če je raziskovalno delo opravljeno v javnem (in ne v zasebnem) interesu.

Ad 3.) Ker je iz navedb zaključiti, da se šteje za slovenskega rezidenta in opravlja naloge raziskovanja na Medicinski univerzi v Nemčiji, ne izpolnjuje pogojev iz 20. člena sporazuma oziroma 21. člena pogodbe, na podlagi katerih bi bil lahko upravičen do oprostitve plačila davka v Sloveniji.

Davčna obravnava dohodkov, ustvarjenih v Republiki Avstriji:

Kot navaja v vprašanju, bi se rad izognil obdavčitvi dohodkov, ustvarjenih v Avstriji, zato se je pripravljen odpovedati slovenskemu rezidentstvu in postati avstrijski rezident.

Davčna obravnava dohodkov, prejetih iz tujine je odvisna od rezidentskega statusa posameznika (rezident, nerezident), zato je v njegovem primeru pomembno, da si na krajevno pristojnem davčnem uradu v Sloveniji, formalno uredit svoj rezidentski status.

V splošnem se glede na določbe Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 117/06) za nerezidente Slovenije štejejo osebe, ki niso rezidenti Slovenije; to pomeni, da v Sloveniji nimajo stalnega bivališča, središča svojih ekonomskih in osebnih interesov oziroma so v Sloveniji prisotni manj kot 183 dni v posameznem davčnem letu.

Po določbah notranjih zakonodaj obeh držav (Avstrije in Slovenije), pa se posameznik lahko hkrati šteje za rezidenta v več državah v istem obdobju, zato je z vidika mednarodnih pogodb je določitev rezidenstva zelo pomembna, saj sme posameznika po svetovnem dohodku obdavčiti samo ena od držav pogodbenic, in sicer tista, katere rezident je ta posameznik.

Prelomna pravila za določitev rezidenstva, ki jih določa 4. člen Konvencije med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki na dohodek in na premoženje (Uradni list RS – MP, št. 4/98; v nadaljnjem besedilu: konvencija) se uporabijo le v primeru dvojnega rezidenstva, ko je treba rezidenstvo posameznika presojati glede na taksativno določene kriterije iz konvencije. V kolikor je torej posameznik davčni rezident obeh držav pogodbenic, po določbah njunih notranjih davčnih zakonodaj (najpogosteje po kriteriju stalnega bivališča, običajnega prebivališča, prisotnosti skupaj več kot 183 dni), se kot prvi kriterij za opredelitev njegovega rezidenstva po konvenciji uporabi kriterij stalnega prebivališča. Če ima stalno prebivališče na razpolago v obeh državah, se šteje samo za rezidenta države, s katero ima tesnejše osebne in ekonomske odnose (središče življenjskih interesov). Če ni mogoče določiti v kateri državi ima posameznik središče njegovih življenjskih interesov, ali če nima v nobeni od držav na razpolago stalnega prebivališča, se šteje samo za rezidenta države, v kateri ima običajno bivališče. Če ima običajno bivališče v obeh državah ali v nobeni od njiju, se šteje samo za rezidenta države, katere državljan je. Če je državljan obeh držav ali nobene od njiju, pristojna organa držav pogodbenic vprašanje rešita s skupnim dogovorom.

Ad 4.) in Ad 5.) V kolikor bi bilo v postopku ugotovljeno, da se za davčne namene šteje za nerezidenta Slovenije, pojasnjujemo, da so nerezidenti Slovenije zavezanci za dohodnino le od dohodkov z virom v Sloveniji.

Kot rezident Avstrije tako od dohodkov, ki jih bo dosegal kot raziskovalec na Medicinski univerzi v Avstriji, ne plačuje dohodnine v Sloveniji.

20. člen konvencije, sklenjene z Republiko Avstrijo, vsebuje posebnost glede davčne obravnave profesorjev in raziskovalcev. V dveh letih, odkar je fizična oseba prvič prispela v državo pogodbenico in postala njen rezident, da bi poučevala, predavala ali opravljala raziskovalno delo na univerzi, kolidžu ali drugi šoli ali katerikoli priznani izobraževalni ali raziskovalni ustanovi te države pogodbenice, in je bila takrat ali pa tik pred tem rezident druge države pogodbenice, se prihodki takšne osebe v zvezi s takšnim poučevanjem, predavanji ali raziskovalnim delom ne obdavčijo v prvi omenjeni državi (v Avstriji).

Upoštevajoč navedeno posebnost, Avstrija oprosti plačila davka od omenjenih dohodkov profesorja oziroma raziskovalca pod dodatnim pogojem, da ta postane tudi njen rezident zaradi poučevanja, predavanja ali opravljanja raziskovalnega dela v Avstriji.

Iz navedenega je mogoče skleniti: če takšen posameznik postane rezident Avstrije, Slovenija ni več država njegovega rezidentstva, temveč le država vira. Posledica tega je, da ta fizična oseba ni zavezana za plačilo dohodnine od svetovnega dohodka, to je od vseh dohodkov z virom v Sloveniji in izven nje, temveč le od dohodkov, ki imajo vir v Sloveniji. V nasprotnem primeru, če se posameznik slovenski državljan kljub navedenemu odloči obdržati status rezidenta Slovenije, ni upravičen do oprostitve plačila davka v Avstriji v dveh letih od prvega prihoda v to državo.

Ad 6.) Glede obdavčitve kapitalskih dobičkov in bančnih vlog nerezidentov v Sloveniji odgovarjamo:

Dobički, ki jih nerezident doseže z odtujitvijo nepremičnine, ki se nahaja v Sloveniji, se lahko obdavčijo v Sloveniji. Vsi ostali kapitalski dobički (t.j. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja ter dobički iz odsvojitve investicijskih kuponov), pa se obdavčijo samo v državi rezidentstva prejemnika dohodka.

Rezident države članice EU ne plačuje dohodnine od dohodka od prihrankov v obliki plačil obresti (skladno z direktivo EU o obdavčevanju obresti), ki ima vir v Sloveniji, če je upravičeni lastnik navedenega dohodka.

Ad 7.) Glede pogojev zavarovanja osebnega vozila predlagamo, da se pozanima pri izvajalcih zavarovalnih storitev v Sloveniji, glede registracije osebnega vozila v Sloveniji pa pri Ministrstvu za javno upravo oziroma na naslednjem spletnem portalu:

http://e-uprava.gov.si/e-uprava

Ključne besede:
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

26.7.2019 12:54:28:
Ste imeli v letu 2018 dohodke, ki so obdavčeni z dohodnino, pa niste prejeli informativnega izračuna dohodnine?

25.7.2019 14:39:58:
Rok za doplačilo dohodnine se izteče 31. julija 2019

19.7.2019 13:07:44:
Dohodek iz delovnega razmerja

19.7.2019 13:01:53:
8.0 Dohodek iz delovnega razmerja: PREDLAGANJE OBRAČUNOV DAVČNEGA ODTEGLJAJA

19.7.2019 12:56:41:
7.0 Dohodek iz delovnega razmerja: OPROSTITVE PRI PLAČEVANJU PRISPEVKOV

Najnovejši članki:

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 12:23:02:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva (m/ž)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT