Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.2.2008 11:39:15

Predlog sprememb Zakona o odvetništvu

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada RS je na seji 21. februarja sprejela besedilo Predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu, ki ga bo v obravnavo posredovala Državnemu zboru Republike Slovenije.

S predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu se sistematično ureja celotni disciplinski postopek. Med dosedanjim izvajanjem zakona o odvetništvu se je namreč izkazalo, da so nekatere določbe zakona pomanjkljive in da jih je potrebno dopolniti oziroma na novo urediti. Pomanjkljivosti ureditve disciplinskega postopka izhajajo iz poročil Varuha človekovih pravic, priporočil Državnega zbora in številnih pripomb strank, ki jih prejema Ministrstvo za pravosodje.

Zaradi večje učinkovitosti so člani disciplinskih organov izvoljeni iz vrst odvetnikov ter imenovani s strani Sodnega sveta izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj na pravniških delih po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Disciplinsko komisijo I. stopnje sestavljajo trije člani. Predsednik in en član je odvetnik, enega člana pa imenuje Sodni svet izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov z najmanj tremi leti praktičnih izkušenj po opravljenem pravniškem državnem izpitu. Disciplinsko komisijo II. stopnje sestavljajo trije člani. Predsednika in enega člana imenuje Sodni svet. Enega imenuje iz vrst odvetnikov, enega pa izmed univerzitetnih diplomiranih pravnikov s tremi leti izkušenj po opravljenem državnem izpitu. Drugega člana izvoli Odvetniška zbornica. Disciplinsko sodišče pa sestavljajo trije vrhovni sodniki, in dva odvetnika. Enega izvoli Odvetniška zbornica Slovenije, enega pa imenuje Sodni svet. Disciplinsko sodišče odloča le o pritožbah zoper odločitve disciplinske komisije II. stopnje zaradi hudih disciplinskih kršitev in izrečenega disciplinskega ukrepa prepovedi opravljanja odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni, če je možno utemeljeno sklepati, da odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik ne bodo vestno opravljali odvetniškega poklica, dela ali prakse v odvetniški pisarni.

V predlagani noveli zakona so primeroma naštete lažje in hujše disciplinske kršitve.
V skladu s predlogom zakona so predvideni naslednji disciplinski ukrepi: pisni opomin; denarna kazen, ki znaša od 500 EUR do 20.000 EUR; odvzem pravice opravljati odvetniški poklic oziroma delo v odvetniški pisarni v trajanju od enega do petih let; ter odvzem pravice opravljati prakso v odvetniški pisarni v trajanju od enega do treh let.

Disciplinskega tožilca izvoli skupščina odvetniške zbornice izmed odvetnikov. Po predlagani noveli zakona je disciplinski tožilec dolžan zahtevati uvedbo disciplinskega postopka na zahtevo predsednika sodišča, ministra za pravosodje ali Varuha človekovih pravic s soglasjem tistega, katerega človekove pravice in temeljne svoboščine varuje in to le v postopkih, kadar gre za varovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin v razmerju do državnih organov, organov lokalne samouprave in nosilcev javnih pooblastil. Zoper odločitve disciplinskih komisij lahko vložijo pritožbo odvetnik, odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je v disciplinskem postopku, disciplinski tožilec in le tisti predlagatelj uvedbe disciplinskega postopka, ki je v konkretni zadevi zahteval uvedbo disciplinskega postopka.

V predlogu novele Zakona o odvetništvu je določeno, da se odvetniška tarifa določi z zakonom. Po veljavni ureditvi odvetniško tarifo sprejema Odvetniška zbornica Slovenije v soglasju z ministrom za pravosodje. Zakon bo sicer določal nagrade odvetnikov, vendar pa bo možen tudi drugačen dogovor med odvetnikom in stranko. Na tak način se bodo vsem državljanom zagotovile enake možnosti do pravnega varstva in bodo varovane koristi in interesi strank. Tudi Evropsko sodišče poudarja, da je zavezujoča ureditev honorarjev v nekaterih državah članicah zelo pomembna, ker so s tem državljanom zagotovljene kvalitetne storitve in večje zaupanje med strankami in osebami, ki izvajajo svobodne poklice. Pri sprejemanju obveznih honorarjev namreč države članice upoštevajo interese vseh, ne samo interesov stanovskega združenja.

S predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o odvetništvu se uvaja možnost ustanovitve odvetniške družbe z omejeno odgovornostjo in podružnice za odvetnika ali odvetniško družbo. Določa se zavarovanje poklicne odgovornosti. Reklamiranje odvetništva je v urejeno v skladu odločbo Ustavnega sodišča ki je dalo smernice za nadaljnjo ureditev reklamiranja odvetniških storitev. V skladu s spremembami in dopolnitvami se odvetniki lahko sami odločijo o uvrstitvi na seznam odvetnikov za zastopanje stranke po uradni dolžnosti, razširjeni so pogoji za opravljanje odvetniškega poklica ter ukinja se volontersko pripravništvo.


Vir: uvi



Ključne besede:
odvetništvo
Zakon o odvetništvu

Zadnji članki iz rubrike:

11.11.2020 18:53:31:
Vlada sprejela Predlog #PKP6

28.10.2020 14:56:38:
Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davčnih obveznosti

27.10.2020 16:08:58:
Podaljšana poroštvena shema za posojila

23.10.2020 16:57:02:
Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

16.10.2020 12:13:45:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje o tožbah delavcev zoper delodajalce

Najnovejši članki:

24.11.2020 17:53:06:
Odločba o delni razveljavitvi četrtega in tretjega odstavka 68.a člena Zakona o davčnem postopku

24.11.2020 17:51:26:
Vzpostavitev e-vročanja dokumentov državljanom

24.11.2020 15:56:51:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja

23.11.2020 21:11:25:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, september 2020

23.11.2020 21:07:41:
Poročilo o gibanju plač za avgust 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT