Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 8.9.2008 12:07:50

2.del: Metode ocenjevanja investicijskih projektov

Izdelava investicijskega elaborata:

Rubrika: Ne spreglejteprint Natisni

2.del: Metode ocenjevanja investicijskih projektov

Metode delimo glede na vlogo časovne komponente na statične in dinamične. Statične metode ne upoštevajo časa, medtem ko dinamične metode čas upoštevajo kot element pri ocenjevanju donosnosti naložbe.

STATIČNE METODE OCENJEVANJA INVESTICIJSKIH PROJEKTOV

Nekatere od statičnih metod so naslednje:

a) Rentabilnost naložbe (donos v primerjavi z naložbo, knjigovodski dobiček v primerjavi z naložbo)

Donosnost naložbe, merjena z dobičkom v primerjavi z naložbo, ima več različic, ki dajejo različne rezultate. V števcu je lahko knjigovodski dobiček posameznega leta, povprečni knjigovodski dobiček večjega števila let (celotne dobe trajanja projekta), knjigovodski dobiček, povečan za amortizacijo, v imenovalcu pa je lahko začetna vrednost investicijskega projekta, povprečna vrednost investicijskega projekta (pri čemer kot povprečje vrednosti investicijskega projekta lahko upoštevamo povprečje knjigovodske vrednosti vseh let ali povprečje samo prvega in zadnjega leta ipd.). Kriterij je zahtevana profitabilnost. Če načrtovani donos, merjen kot knjigovodski dobiček v primerjavi z naložbo, dosega kriterij, je investicija sprejemljiva, sicer ni.

V naslednjem primeru v tabeli št. 1 prikazujemo različne možne rezultate pri navedeni metodi. Predpostavljamo naložbo v znesku 10.000,00 D.E. na začetku 1. leta.

Tabela št. 1 : Izračun donosnosti iz dobička

Kategorija

Leto 1

Leto 2

Leto 3

Povprečje

Neto dobiček

4000

5000

6000

5000

Knjig. vred. na začetku leta

10000

8000

6000

Knjig. vred. na koncu leta

8000

6000

4000

Povp. knjig. vred.

9000

7000

5000

7000

Različne možne variante donosnosti naložbe so :

a. 100*povprečni donos/začetna vrednost naložbe = 100*5000/10000= 50 %

b. 100* povprečni donos/povprečna vrednost naložbe = 100*5000/7000=71,4 %

c. 100*dobiček leta 3/povp. z začetno vrednostjo naložbe v letu 3 = 100*6000/6000=100 %

Različni pristopi pri merjenju donosnosti so torej prva, vendar ne najbolj pomembna slabost te metode.

Vzemimo primer dveh naložb v znesku 10.000 D.E., ki dajeta naslednje donose:

Tabela št. 2: Primerjava učinkov dveh naložb

Varianta

Leto 1

Leto 2

Leto 3

Leto 4

Skupaj

Neto dob. naložbe 1

5000

4000

3000

2000

14000

Neto dob. naložbe 2

2000

3000

4000

5000

14000

Donosnost naložbe, merjena z dobičkom, je v obeh primerih enaka:

100* povprečni donos/začetna vrednost naložbe = 100*3500/10.000=35 %

Celotni donos obeh naložb je torej enak, časovna razporeditev prilivov pa ni enaka. Že na prvi pogled bi človek izbral prvo naložbo, kjer so donosi na začetku večji in na koncu manjši, čeprav je skupni donos enak in rentabilnost naložbe prav tako. Pomanjkljivost je torej v indiferenci glede časa donosov.

In nenazadnje, če si predstavljamo naložbo v vrednosti 10.000 D.E., ki ima 10 let donose v višini 3000 D.E in jo primerjamo z naložbo enake vrednosti, ki ima samo 5 let donose v višini 3000 D.E., potem je na prvi pogled jasno, da kljub temu, da je donosnost obeh naložb, merjena s stopnjo rentabilnosti, v obeh primerih enaka (30 %), je mnogo privlačnejša prva naložba, ker daje donose 10 let.

Če povzamemo, ima obravnavana metoda ocenjevanja investicijskih projektov naslednje pomanjkljivosti:

- ne upošteva časa donosov (indiferentnost glede časovne preference),

- ne upošteva števila donosov,

- uporablja računovodske kategorije in ne denarnega toka,

- različne formule omogočajo različne pristope.

Ne glede na navedene pomanjkljivosti pa ima ta metoda tudi določeno prednost, če se uporablja s premislekom. Pri naložbi v nepremičnino, ki npr. ne izgublja vrednosti zaradi lokacije, je izračun donosnosti lahko po tej metodi zelo enostaven in pri določenih predpostavkah tudi dovolj točen. Npr. naložba v nepremičnino v znesku 100.000 D.E., ki prinaša najemnino (zmanjšano za stroške vzdrževanja) v znesku 500 D.E. mesečno oz. 6.000 D.E. letno, zagotavlja 6% letni donos. Če to naložbo primerjamo z drugo v višini 120.000 D.E., ki prinaša najemnino v znesku 550 D.E. mesečno ali 6.600 D.E. letno, je to 5.5% donosnost. Metoda v tem primeru zagotavlja dovolj točno oceno donosnosti.

b) Skupni donos na enoto investicijskih stroškov

Gre za metodo, ki je izvedena iz primerjave knjigovodskega dobička z naložbo. Pri tej metodi, ki se je včasih pogosto uporabljala, se primerja celotni donos naložbe z investicijskimi stroški. Razmerje nam pove, koliko enot donosa dosežemo z enoto investicijskih stroškov. Pri tej metodi je odpravljena pomanjkljivost, da se ne upošteva števila donosov. Ostale tri pomanjkljivosti pa so prav tako prisotne.

c) Doba vračanja

Ocenjevanje donosnosti naložbe z dobo vračanja je orientirano predvsem na likvidnost projekta. S to metodo se ugotavlja čas, v katerem bo povrnjena začetna naložba. Praktično se izračuna tako, da se neto donosi (prilivi) seštevajo, dokler vsota ni enaka začetni naložbi. Naložba, ki ima krajšo dobo vračila, je boljša od naložbe z daljšo dobo vračila. Značilno za to metodo je, da povsem zanemarja donose po povrnitvi naložbe.

Tabela št. 3: Izračun dobe vračila

P r o j e k t A

P r o j e k t B

Leto

Naložba

Neto prilivi

Naložba

Neto prilivi

1

10000

100

10000

2000

2

3000

4000

3

3000

4000

4

3000

1000

5

5000

1000

Vsota

15000

12000

Iz primera v tabeli št. 3 vidimo, da je doba vračila projekta A 4 leta, doba vračila projekta B pa 3 leta, vendar je skupni donos projekta A 15.000 D.E., projekta B pa 12.000 D.E.

S to metodo torej ne moremo meriti donosnosti naložbe. Donosnost pokažejo šele prilivi, ki sledijo obdobju, ko je znesek naložbe povrnjen. Prav tako po tej metodi ne moremo ocenjevati , kateri izmed dveh projektov z enako dobo vračila je ustreznejši, če se neto donosi obeh projektov razlikujejo.

Metoda torej lahko služi kot dopolnitev ostalim metodam ocenjevanja investicijskih projektov in morda kot eliminacijska metoda, s katero izločimo projekte, ki ne dosežejo zahtevanega kriterija, izraženega z dobo vračila investiranih sredstev.

DINAMIČNE METODE OCENJEVANJA INVESTICIJSKIH PROJEKTOV

a) Metoda neto sedanje vrednosti

Pri tej metodi investicijske izdatke in donose diskontiramo na začetni termin (t0), ko nastopijo prvi investicijski izdatki. S tem, ko jih diskontiramo, ustrezno vključimo časovno komponento, tako da so zneski donosov in investicijskih izdatkov v različnih časovnih enotah primerljivi. Nato od vsote diskontiranih donosov odštejemo investicijske izdatke.

NSV=S Dt/(1+r)t-S It/(1+r)t

NSV= neto sedanja vrednost

Dt=donos v obdobju t

It= investicijski izdatek v obdobju t

t=obdobje (mesec, leto ...) 1,2,3 ... n

r= diskontna stopnja

Diskontna stopnja izraža stopnjo zahtevanega donosa. Pozitivna neto sedanja vrednost kaže, da so donosi večji od investicijskih izdatkov. Negativna neto sedanja vrednost kaže, da pri uporabljeni diskontni stopnji (zahtevanem donosu) vsota donosov ni dovolj velika, da bi se z njo nadomestili investicijski izdatki.

Če ocenjujemo eno investicijo, potem je investicija sprejemljiva, če je neto sedanja vrednost večja od 0. Če ocenjujemo več investicij, potem izberemo tisto, pri kateri je neto sedanja vrednost največja, pod pogojem, da je večja od 0.

Kljub dejstvu, da je metoda neto sedanje vrednosti dinamična metoda, ki upošteva čas donosov in investicijskih izdatkov, pa sama po sebi ne zadostuje za primerjavo alternativnih investicijskih naložb. Vzemimo za primer dve naložbi. Pri obeh naložbah znaša NSV 50.000 D.E., vendar je znesek vsote diskontiranih donosov pri prvi naložbi 150.000 D.E. in znesek diskontiranih investicijskih izdatkov 100.000 D.E., pri drugi naložbi pa je vsota diskontiranih donosov 100.000 D.E. in vsota diskontiranih investicijskih izdatkov 50.000 D.E. Očitno je, da pri drugi naložbi z manjšo naložbo dosežemo enako NSV kot pri drugi naložbi. Z relativno sedanjo vrednostjo lahko ocenimo, kolikšen je znesek neto sedanje vrednosti na enoto investicijskega izdatka:

Relativna NSV=100*NSV/I

pri čemer je

NSV= neto sedanja vrednosti

I= investicijski izdatki

dobimo relativno NSV.

Kriterij večje ali manje NSV torej pri izboru alternativnih naložb očitno ne zadošča in je NSV vsake investicije smotrno primerjati z vsoto diskontiranih investicijskih izdatkov.

Drugi problem, ki nastopa pri uporabi metode neto sedanje vrednosti, je izbor ustrezne diskontne stopnje. Višina diskontne stopnje namreč bistveno vpliva na višino NSV. Pri enakih donosih in enaki vrednosti investicijskih izdatkov bo NSV večja, če uporabimo nižjo diskontno stopnjo, in manjša, če uporabimo višjo diskontno stopnjo. Draga Stepko pravi, da “po zahodni teoriji – diskontna stopnja izraža subjektivne časovne preference med sedanjo in bodočo potrošnjo in investitorjevo ocenjevanje prihodnjih donosov v sedanjosti. Praktično pa investitorji ne poznajo diskontnih mer, v resnici niti ne poskušajo, da bi jih spoznali."1. Zato predlaga kot diskontno stopnjo bodisi obrestno mero, po kateri investitor lahko dobi posojilo za financiranje naložbe (če naložbo financira s tujimi viri), bodisi donos, ki bi ga lahko dosegla, če bi finančna sredstva plasirala v finančno naložbo (če financira naložbo z lastnimi viri).

Po drugi teoriji, “firme uporabljajo tehtano povprečje stroškov kapitala kot zahtevano stopnjo donosa.”2 In kot posledica tega, ker je neto donos kapitala firme že zmanjšan za stroške financiranja, obresti oz. stroški kapitala ne smejo biti vključeni v neto finančni tok, iz katerega se računa NSV.

Pri tem je potrebno upoštevati tudi rizičnost naložbe. Povprečen donos kapitala družbe je po strukturi donos različnih investicijskih projektov iz preteklosti, ki imajo vsak svojo stopnjo tveganja.

b) Interna stopnja donosa

Interna stopnja donosa je tista diskontna stopnja, pri kateri je neto sedanja vrednost enaka 0. Matematično to lahko izrazimo s formulo

S Dt/(1+r)t =S It/(1+r)t,

V formuli je tista r, pri kateri navedena enačba velja, interna stopnja donosa. Interna stopnja donosa nam pove tudi višino obrestne mere, ki jo lahko plača investitor za posojilo, ne da bi utrpel izgubo, če vso naložbo financira s posojilom.

Ker donosi praviloma niso enaki, interne stopnje donosa praviloma ne moremo izračunati tako, da izpostavimo r iz zgoraj navedene formule, temveč s poskusi, v katerih (v zgoraj navedeni formuli) variiramo diskontno stopnjo (r), dokler ne dosežemo enakosti.

Interno stopnjo donosa uporabimo tako, da jo primerjamo z zahtevano stopnjo donosa. Če je zahtevana stopnja donosa 12 %, interna stopnja donosa investicijskega projekta pa 15 %, potem je naložba sprejemljiva.

Računalniški program INVESTICIJSKI ELABORAT

Ključne besede:
investicijski elaborat
investicijski projekti

Zadnji članki iz rubrike:

30.5.2019 16:29:42:
Vpis v register dejanskih lastnikov - poziv FURS

5.5.2019 15:05:32:
Obvestilo lastnikom odjavljenih vozil - s 1. 4. 2019 dajatve za odjavljeno vozilo

3.5.2019 14:16:23:
Prejemanje e-novičk

29.4.2019 14:58:05:
Doplačilna znamka v Tednu Rdečega križa med 8. in 15. majem

23.4.2019 13:43:28:
Vpis v register nastavitvenih obratov 30. 4. 2019

Najnovejši članki:

11.6.2019 11:07:07:
Popis zalog cigaret na dan 17. 6. 2019

8.6.2019 8:45:57:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, april 2019

8.6.2019 8:40:01:
Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s spremembo socialne zakonodaje v Republiki Avstriji

8.6.2019 8:33:07:
Vlada sprejela opredelitev v sodnem postopku pred Sodiščem EU

8.6.2019 8:26:36:
Vlada izdala Uredbo o spremembi in dopolnitvah Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT