Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.7.2008 14:55:41

Poslovanje z »neplačujočimi gospodarskimi subjekti« in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti – dodatna pojasnila

Rubrika: DDV - Davek na dodano vrednostprint Natisni

Poslovanje z »neplačujočimi gospodarskimi subjekti« in odgovornost gospodarskih subjektov za plačilo utajenih davčnih obveznosti – dodatna pojasnila

Davčna uprava RS je na svojih spletnih straneh objavila gradivo o utajah na področju DDV, ki je dostopno na naslovu: http://www.durs.gov.si/si/novice/poslovanje_z_neplacujocimi_gospodarskimi _subjekti_in_odgovornost_gospodarskih_subjektov_za_placilo_utajenih_davcnih_obveznosti/.

Po objavi gradiva se je na Davčno upravo RS obrnilo več davčnih zavezancev, ki so predlagali, da bi ob izpolnjevanju posameznih poslovnih obveznosti do njihovih dobaviteljev, obračunani znesek DDV nakazali neposredno na račune za vplačevanje javnofinančnih obveznosti, in sicer za račun posameznega dobavitelja. Na ta način naj bi se izognili negotovosti glede priznanja pravice do odbitka vstopnega davka na dodano vrednost (DDV) s strani davčnega organa.

V zvezi z obravnavanimi predlogi je treba upoštevati, da davčni zavezanec na podlagi določb Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju: ZDavP-2) praviloma sam izpolni svojo davčno obveznost, in sicer tako, da plača davek v zakonsko predpisanem roku po nastanku davčne obveznosti, kar določata prvi in tretji odstavek 46. člena ZDavP-2. V zvezi z izpolnitvijo davčne obveznosti s strani osebe, ki ni zavezanec za davek, ZDavP-2 v petem odstavku 46. člena določa, da lahko davčno obveznost izpolni tudi oseba, ki ni zavezanec za davek.

V teh primerih tretji poravna obveznost zavezanca za davek, ki je ugotovljena v izvršilnem naslovu in tudi evidentirana v davčnih evidencah. Na podlagi petega odstavka 46. člena ZDavP-2 je torej mogoče poravnati zgolj že obstoječe davčne obveznosti, poleg tega pa morajo biti te obveznosti že ugotovljene. Glede nastanka davčne obveznosti je treba upoštevati določbe posameznih zakonov o obdavčenju, ter tretji odstavek 44. člena ZDavP-2, po katerem davčna obveznost, za izpolnitev katere se znesek davka izračunava po koncu časovnega obdobja, za katero se davek ugotavlja, nastane zadnji dan tega časovnega obdobja.

Zakon o davku na dodano vrednost (v nadaljevanju: ZDDV-1) v prvem odstavku 87. člena določa, da mora vsak davčni zavezanec davčnemu organu predložiti obračun DDV, ki mora vsebovati vse podatke, potrebne za izračun davka, za katerega je nastala obveznost obračuna, in za odbitke, kakor tudi skupno vrednost transakcij v zvezi z obračunanim davkom in opravljenimi odbitki ter vrednost vseh oproščenih transakcij. Navedeni člen zakona podrobneje pojasnjuje Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 (v nadaljevanju: Pravilnik) v prvem odstavku 154. člena. Ta določa, da mora davčni zavezanec za davčno obdobje sam ugotoviti davčno obveznost in jo izkazati v obračunu DDV, in sicer na obrazcu DDV-O, ki ga mora predložiti davčnemu organu.

Obveznost za DDV je v obrazcu DDV-O izkazana v polju 51. Iz navodila za izpolnjevanje tega obrazca izhaja, da se v to polje »Obveznost DDV« znesek razlike med obračunanim DDV in odbitkom DDV, če je obračunani DDV večji od odbitka DDV.

To pomeni, da s strani dobavitelja obračunanega DDV, še ni mogoče šteti za njegovo davčno obveznost v smislu, kot jo ureja ZDavP-2 v 46. členu. Iz že navedenih določil ZDDV-1 namreč izhaja, da se obveznost za DDV, ki jo je davčni zavezanec v davčnem obdobju dolžan plačati, ugotavlja kot razlika med obračunanim DDV in odbitkom DDV, če je obračunani DDV večji od odbitka DDV. Glede na prej navedeni tretji odstavek 44. člena ZDavP-2, obravnavana davčna obveznost nastane zadnji dan DDV obdobja, ugotovi pa se v davčnem obračunu, ki ga mora v zakonskem roku predložiti davčni zavezanec.

Dodajamo, da mora davčni zavezanec poleg izračunane obveznosti v polju 51 obrazca DDV-O pri plačilu obveznosti upoštevati še morebitne presežke DDV iz predhodnih obdobji, ki na tekočem obračunu DDV niso prikazani.

Zaradi navedenih razlogov peti odstavek 46. člena ZDavP-2 ni ustrezna pravna podlaga za to, da bi lahko prejemnik računa za račun zavezanca za davek na dodano vrednost, odvedel obračunani davek neposredno na račune za vplačevanje davkov. Opisano postopanje, ki so ga predlagali davčni zavezanci, v veljavnih predpisih ni urejeno.

V zvezi z obravnavanimi predlogi je treba upoštevati tudi, da je pravilno izpolnjevanje poslovnih obveznosti iz razmerij, ki so obdavčena z DDV, sestavljeno tudi iz izpolnitve v delu, ki se nanaša na obračunani DDV. To pomeni, da je le plačilo računa skupaj z obračunanim DDV, mogoče šteti za pravilno izpolnitev poslovne obveznosti, če se nista o tem pogodbeni stranki predhodno drugače dogovorili. Davčna uprava RS pa s svojimi postopki ne more posegati v način izpolnjevanja poslovnih obveznosti davčnih zavezancev.

Vsekakor pa pri poslovanju z »missing trader« družbami z uporabo navideznih računov ne gre samo za zlorabo sistema DDV, ampak gre za široko problematiko, ki je povezana tako s plačevanjem ostalih davkov (davka od dohodkov pravnih oseb ali dejavnosti, dohodnine in socialnih prispevkov) in kaznivimi ravnanji (uporaba ponarejenih listin, pranje denarja ipd.), ki jih obravnavajo tudi drugi organi pregona in odkrivanja kaznivih ravnanj. Zato predlagana rešitev v tem smislu ne odvezuje podjetja skrbnosti pri poslovanju na trgu.

Vsekakor je Davčna uprava RS zainteresirana za sodelovanje z davčnimi zavezanci, ki želijo svoje obveznosti izpolnjevati v skladu z zakonodajo, v smislu preprečevanja in odkrivanja zlorab sistema DDV. Vendar pa je to sodelovanje omejeno z okvirom zakonodaje, ki ureja davčno službo in davčni postopek, zato je velikega pomena, da tudi sami davčni zavezanci v okviru svojih zmožnosti pri opravljanju svoje dejavnosti sprejmejo ustrezne ukrepe, ki bi preprečevali ali vsaj zmanjšali možnost sodelovanja v transakcijah, ki pomenijo utajo DDV ali zlorabo sistema DDV, kar je po našem mnenju najboljši ukrep za preprečevanje oziroma zajezitev tovrstnih utaj.

V zvezi s prej citiranim obvestilom davčne uprave o utajah DDV, v katerem so navedeni tudi splošni ukrepi, kako najbolje zaščititi svoje poslovanje, da ne bi bili vpleteni v transakcije, ki pomenijo zlorabo sistema DDV oziroma utajo DDV, ugotavljamo, da davčni zavezanci problematiko neplačujočih gospodarskih subjektov (»missing trader«-jev) jemljejo preveč splošno, v smislu, da enačijo delujoče gospodarske družbe, ki ne plačajo oziroma niso sposobne plačati DDV z neplačujočimi gospodarskimi subjekti oziroma »missing trader« družbami.

Še enkrat poudarjamo, da je prevalitev davčnega bremena na prejemnika računa možna samo v primeru, ko se ugotovi goljufija, t.j, da družba, ki je izdala račun ni opravljala dejavnosti oziroma je dejavnost samo simulirala za namene davčne zatajitve. V obvestilu, ki je objavljeno na spletnih straneh davčne uprave je podrobno pojasnjeno, kaj je t.i. neplačujoči gospodarski subjekt ali »missing trader« družba in kakšne so značilnosti za tovrstne družbe in to ni mogoče enačiti z delujočimi družbami na trgu, ki zaradi likvidnostnih ali kakršnih koli drugih razlogov ne plačujejo DDV, oziroma ne predlagajo obračunov DDV.

Kljub vsemu navedenemu pa ostaja dejstvo, da Davčna uprava RS ne more preprečiti ravnanja davčnih zavezancev, ki je opisano v uvodu tega sporočila. V kolikor se davčni zavezanci ne glede na to odločijo za takšen način poslovanja, je smiselno, da se zanj odločajo selektivno in izključno v dogovoru z dobaviteljem. V nasprotnem primeru bo namreč prišlo do nepravilne izpolnitve poslovnih obveznosti do dobaviteljev in bi v skrajnem primeru lahko le ti, njim neplačani DDV, izterjali preko prisilne izvršbe. Prav tako naj o opravljenih plačilih davčni zavezanci, ki se bodo odločili za takšno poslovanje redno obveščajo pristojni davčni urad, kjer ima dobavitelj, za račun katerega so odvedli zneske obračunanega DDV, svoj sedež.

Ključne besede:
pojasnilo DURS
davčne utaje
gradivo o utajah
utajene davčne obveznosti

Zadnji članki iz rubrike:

29.10.2019 17:58:49:
Uporaba nižje stopnje DDV pri storitvah čiščenja in vzdrževanja cest in javnih površin​

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

21.10.2019 7:26:52:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

22.10.2019 11:25:16:
Objavljen je Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1 (ZDDV-1K)

3.10.2019 12:42:55:
Obračunavanje DDV pri opravljanju gostinske dejavnosti

Najnovejši članki:

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

19.11.2019 15:08:48:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za oktober 2019

19.11.2019 13:50:20:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT