Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 22.7.2008 11:37:30

Dogovor o dveh direktivah, ki so ga v času slovenskega predsedovanja dosegli ministri pristojni za delo, prinaša večjo zaščito za evropske delavce

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Dogovor o dveh direktivah, ki so ga v času slovenskega predsedovanja dosegli ministri pristojni za delo, prinaša večjo zaščito za evropske delavce

Vlada je na seji 10. julija določila besedilo odgovora na poslansko vprašanje Bojana Kontiča glede podaljševanja tedenskega delavnika in ga posreduje Državnemu zboru RS.

Poslanec Bojan Kotnič je na Vlado RS naslovil poslansko vprašanje glede podaljševanja tedenskega delovnika, kot naj bi poročali mediji o dogodku, ko so se evropski ministri za delo dogovorili o možnosti podaljšanja delavnega urnika, ki je do zdaj, kot piše v vprašanju poslanec, omejen na 48 ur tedensko.

Vlada RS v odgovoru ponavlja pojasnilo, ki ga je javnosti že večkrat podalo pristojno ministrstvo, in sicer, da je bistvo sprememb direktive 2003/88/ES o določenih vidikih organizacije delovnega časa, o kateri so ministri držav članic EU v okviru slovenskega predsedovanja Svetu EU dosegli politično soglasje po večletnem usklajevanju, omejitev pretiranega podaljševanja delovnega časa, ki ga omogoča veljavna ureditev, in prilagajanje delovnega časa potrebam delovnega procesa v soglasju s socialnimi partnerji. V direktivi je velik poudarek dan tudi usklajevanju poklicnega in družinskega življenja, pomembno pa je, da je prožnost vezana na posvetovanje s socialnim partnerji, pri najpomembnejših pravicah je potrebno tudi osebno soglasje delavca.

Doseženi dogovor o paketu dveh direktiv – poleg dogovora o spremembah direktive o določenih vidikih organizacije delovnega časa so ministri dosegli tudi politični dogovor o direktivi o delovnih pogojih začasnih delavcev, ki bo povsem na novo uredila področje dela prek agencij za posredovanje dela – je zelo pomemben korak k ureditvi teh dveh področij in je pomemben korak za evropske delavce. S tem paketom bo Evropska unija zagotovila več varnosti in boljše pogoje za delavce, hkrati pa bo ohranjena prožnost, ki jo potrebujejo tako podjetja kot delavci, ki skušajo usklajevati svoje delovne obveznosti in družinsko življenje.

V vsakem primeru pa mora biti v skladu z zahtevami direktive zagotovljeno, da z daljšim delavnikom osebno soglaša vsak posamezen delavec, pri čemer zavrnitev soglasja ne sme imeti nobenih delovnopravnih posledic za delavca v smislu, da bi ga delodajalec neugodneje obravnaval. Takšnega soglasja delodajalec od delavca ne sme zahtevati ob podpisu pogodbe o zaposlitvi niti v prvih štirih tednih zaposlitve. Morebitno soglasje delavca v tem času bi bilo nično.

Dodatna varstvena določba omogoča delavcu, da v prvih šestih mesecih oziroma v treh mesecih po končanem poskusnem delu soglasje za opravljanje daljše delovne obveznosti brez posledic umakne s takojšnjim učinkom. Poleg tega delavec v povprečju treh mesecev ne more delati več kot 60 ur, razen če je to dogovorjeno s kolektivno pogodbo ali sporazumom, ki ga sklenejo socialni partnerji. V primeru dežurstva, ko se neaktivne ure štejejo v delovni čas, pa je najvišja zgornja omejitev 65 ur – te ne morejo povečati niti socialni partnerji.

Če to primerjamo s slovensko zakonodajo, ugotovimo, da splošna delovna zakonodaja, torej Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), ne dopušča uporabe možnosti daljše delovne obveznosti delavca z njegovim soglasjem. Ta možnost je v Sloveniji uveljavljena le za zdravstvene delavce v skladu z Zakonom o zdravniški službi oziroma Zakonom o zdravstveni dejavnosti. Predlagane spremembe direktive tako pomenijo dodatno varstvo, ki ga je treba zagotavljati zaposlenim, od katerih želi delodajalec pridobiti soglasje za daljšo delovno obveznost.

Predlog sprememb direktive določa tudi, da se dežurstvo lahko deli na aktivni in neaktivni del ter da se neaktivni del ne šteje kot delovni čas, razen če je z zakonodajo, prakso, kolektivno pogodbo ali z dogovorom med socialnimi partnerji določeno drugače. Določeno je tudi, da se neaktivni del ne upošteva pri izračunavanju dnevnih in tedenskih počitkov. S kolektivno pogodbo oziroma dogovorom med socialnimi partnerji ter z zakonodajo, sprejeto po posvetovanju s socialnimi partnerji, pa se lahko določi, da se neaktivni del dežurstva upošteva tudi pri izračunavanju omenjenih počitkov. Veljavna direktiva 2003/88/ES kategorije dežurstva ne opredeljuje.

Slovenski ZDR v 141. členu kot efektivni delovni čas določa vsak čas, v katerem je delavec na voljo delodajalcu in izpolnjuje svoje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Ne ureja pa posebej dežurstva kot organizacijske oblike dela, zato tudi ne določa podrobneje pravil vključevanja aktivnega oziroma neaktivnega časa v času dežurstva v delovni čas. To je podrobneje urejeno predvsem za zaposlene v zdravstveni dejavnosti, za katere je že urejeno tudi vprašanje vštevanja ur dežurstva (aktivnih in neaktivnih) v delovni čas – vse ure v dežurstvu se s stališča pravice do odmorov in počitkov štejejo v delovni čas.

Pri vsem navedenem je izrednega pomena, da direktiva izrecno določa, da izvajanje direktive ni veljavna podlaga, da bi se znižale pravice, uveljavljene v nacionalni ureditvi. Vlada RS tako ocenjuje, da bo sprejeta rešitev omogočila ohranitev sedanjih pravic zaposlenih.

Dogovor o omenjenih direktivah predstavlja zaključek prve faze v zakonodajnem procesu EU. V naslednji fazi bosta zakonodajni telesi EU – Evropski parlament in Svet ministrov – skušali doseči dokončni dogovor in sprejeti navedeni direktivi.

Dogovor o delovnem času predstavlja kompromis, ki je bil sprejemljiv za večino držav. Če dogovora ne bi sprejeli oziroma če bo v nadaljnjem postopku dokončni sprejem direktive blokiran, bo to za evropske delavce slabo. V veljavi bo ostala sedanja ureditev, ki prek številnih izjem omogoča neomejeno podaljševanje delovnega časa, tako imenovani »opt-out«, ob tem pa delavcem ne nudi praktično nobene zaščite.

Glede pooblastil pristojne ministrice, da je soglašala s predlogom sprememb uredbe, in glede usklajenosti slovenskega stališča s socialnimi partnerji pa poudarjamo, da je stališča Republike Slovenije glede omenjene direktive novembra 2006 sprejel Odbor Državnega zbora RS za zadeve Evropske unije, nacionalna stališča pa so bila predstavljena tudi socialnim partnerjem na 134. seji Ekonomsko-socialnega sveta, 17. junija 2005. Stališče Republike Slovenije do direktive se od takrat ni spreminjalo.

Vir: UVI

Ključne besede:
minister za delo
evropski delavec
tedenski delavnik

Zadnji članki iz rubrike:

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

4.10.2019 14:11:31:
Izjava evropskih združenj bančnega sektorja v zvezi s prehodom na EURIBOR s prenovljeno metodologijo in prehodom EONIE na €STR

4.10.2019 14:08:06:
Pojav ponudb na Facebooku za najem lažnih kreditov preko spleta

Najnovejši članki:

14.10.2019 10:21:35:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT