Pojasnilo DURS, št. 4230-31/2008, 19. 5. 2008

Davčni zavezanec sprašuje glede možnosti zaračunavanja znižane stopnje 8,5 % pri dobavi in montaži masažnih bazenov. Meni, da se, v kolikor je masažni bazen vnesen v objekt in fiksno zmontiran, lahko uporabi stopnja 8,5 %. Navaja, da je registriran za pomožno dejavnost po SKD 43.220 – Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav ter zato upravičen do zaračunavanja nižje stopnje v navedenih primerih.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

V primeru dobave masažnega bazena s fiksno montažo ne moremo govoriti o enotni dobavi temveč o dveh samostojnih transakcijah, dobavi blaga ter opravljeni storitvi montaže, pri čemer je dobava blaga obdavčena po splošni stopnji 20 %, opravljena montaža fiksne sanitarne opreme v stanovanjski objekt pa po nižji davčni stopnji.

Najprej bi radi opozorili, da pri določanju davčne stopnje po Zakonu o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06 in 52/07 ) ni pomembno za katero dejavnost je davčni zavezanec registriran, temveč v katero SKD spada storitev, ki jo opravi.

Da bi lahko določili davčno stopnjo, po kateri je obdavčena dobava masažnega bazena z vgradnjo, je treba najprej ugotoviti, ali se opravi dobava blaga ali gradbena storitev kot enotna transakcija, ali pa se opravita dve samostojni transakciji.

Davčni zavezanec navaja, da je registriran za opravljanje trgovske dejavnosti (SKD – 49.600) ter za pomožno dejavnost inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav (SKD 43.220).

V sodbi C-41/04 je Sodišče Evropskih skupnosti (v nadaljevanju: Sodišče ES) dalo napotek, da je treba, kadar transakcija obsega skupek elementov in dejanj, upoštevati vse okoliščine, v katerih se opravi obravnavana transakcija, da bi se ugotovilo, prvič, ali gre za dve samostojni transakciji ali več ali za enotno transakcijo in, drugič, ali je treba v primeru, ko gre za enotno transakcijo opredeliti le-to kot opravljanje storitev.

Ob upoštevanju dveh okoliščin, in sicer, da po eni strani iz člena 2(1) Šeste direktive (oziroma člena 2(1)(a) in (c) Direktive Sveta 2006/112/ES (UL L 347, 11. 12. 2006) (v nadaljevanju: Direktiva 112)) izhaja, da je treba vsako transakcijo navadno šteti za samostojno in neodvisno ter da, po drugi strani, transakcije, ki z gospodarskega vidika obsegajo eno samo transakcijo, ni treba umetno razdeliti, da se ne bi izkrivilo delovanje sistema DDV, je pomembno poiskati značilne elemente zadevne transakcije, da se ugotovi, ali davčni zavezanec opravi potrošniku, ki je povprečni potrošnik, več samostojnih glavnih storitev ali enotno storitev.

V zvezi s tem je Sodišče ES odločilo, da imamo opraviti z enotno transakcijo zlasti takrat, kadar je treba enega ali več elementov šteti za glavno transakcijo, medtem ko je po drugi strani treba element oziroma elemente šteti za eno od pomožnih transakcij, ki so davčno enako obravnavane kot glavna transakcija.

Enako velja, kadar sta dva elementa ali dve dejanji, ali je več teh, ki ju davčni zavezanec opravi za potrošnika, ki je običajni potrošnik, tako tesno povezani, da dejansko sestavljata nedeljivo gospodarsko transakcijo, katere razdelitev bi bila umetna.

Glede vprašanja, ali je treba tako kompleksno enotno transakcijo opredeliti kot opravljanje storitev, je treba ugotoviti prevladujoče elemente te storitve.

Pomemben je gospodarski namen transakcije, ki je v konkretnem primeru dobava masažnega bazena potrošniku, katerega potrošnik lahko uporablja tudi, če ni vgrajen. Ni mogoče trditi, da je opravljena transakcija dobila uporabno vrednost za potrošnika šele takrat, ko je bila vgrajena. Masažni bazen je lahko, glede na željo stranke, postavljen na ravno podlago ali pa ugreznjen v tla (v pripravljeno jamo) in je tako rekoč prenosen. Lahko se postavi na vrt ali v klet ali pa tudi na podstrešje. Prav tako ni treba, da bi bil bazen priklopljen na vodovod (namreč vodo v bazen se polni 2x letno iz bližnje pipe) ali kanalizacijo ali na elektriko (do električne vtičnice se potegne kabel).

Masažni bazen je torej za potrošnika uporaben brez vgradnje oziroma montaže, medtem ko sanitarna oprema (tuš, pipe, kopalne kadi, ipd.) za potrošnika ni uporabna brez njihove vgradnje oziroma montaže.

Na podlagi navedenega v primeru dobave masažnega bazena s fiksno montažo ne moremo govoriti o enotni dobavi, temveč gre za dve samostojni transakciji: dobava blaga ter opravljena storitev montaže, pri čemer je dobava blaga obdavčena po splošni stopnji 20 %. Za opravljeno storitev montaže pa velja naslednje:

Iz Priloge II Standardne klasifikacije dejavnosti (SKD 2008) izhaja, da v podrazred 43.220 – Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav spada med drugim tudi inštaliranje vodovodnih in odtočnih naprav in napeljav, sanitarne opreme.

V skladu s pojasnili h klasifikaciji CPA (Klasifikacija proizvodov v okviru dejavnosti) spada med vgrajevanje vodovodnih in odtočnih napeljav montaža fiksne sanitarne opreme.

Ne glede na naziv izdelka (bazen) je večina teh naprav po dimenzijah, priključitvi in funkciji najbližja sanitarni opremi.

Tako se za opravljeno montažo fiksne sanitarne opreme v stanovanjski objekt obračuna znižana davčna stopnja.