Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.7.2017 12:01:41

Zakon o gostinstvu (ZGos) - neuradno prečiščeno besedilo

Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16)

Rubrika: Davkiprint Natisni

Zakon o gostinstvu (ZGos) - neuradno prečiščeno besedilo

Opozorilo: Neuradno prečiščeno besedilo predpisa predstavlja zgolj informativni delovni pripomoček.

Neuradno prečiščeno besedilo Zakona o gostinstvu obsega:

- Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 1/95 z dne 10. 1. 1995),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gostinstvu – ZGos-A (Uradni list RS, št. 40/99 z dne 28. 5. 1999),

- Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/00 z dne 26. 4. 2000),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-B (Uradni list RS, št. 101/05 z dne 11. 11. 2005),

- Zakon gostinstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZGos-UPB1 (Uradni list RS, št. 4/06 z dne 13. 1. 2006),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-C (Uradni list RS, št. 60/07 z dne 6. 7. 2007),

- Zakon gostinstvu – uradno prečiščeno besedilo – ZGos-UPB2 (Uradni list RS, št. 93/07 z dne 12. 10. 2007),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14 z dne 14. 4. 2014),

- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-D (Uradni list RS, št. 52/16 z dne 29. 7. 2016).

ZAKON

O GOSTINSTVU

(neuradno prečiščeno besedilo št. 8)

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Gostinstvo je po tem zakonu opravljanje gostinske dejavnosti.

Gostinska dejavnost obsega pripravo in strežbo jedi in pijač ter nastanitev gostov.

2. člen

Gostinsko dejavnost iz prejšnjega člena opravljajo pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki, ki so registrirani za opravljanje gostinske dejavnosti, ter društva, ki imajo gostinsko dejavnost določeno v svojem temeljnim aktu, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom (v nadaljnjem besedilu: gostinci).

Gostinsko dejavnost lahko v obsegu, ki ga določa ta zakon, opravljajo kot sobodajalci in kmetje tudi fizične osebe, če izpolnjujejo pogoje, določene z zakonom.

Gostinec lahko brez posebne registracije v svojem gostinskem obratu gostom nudi posamezne izdelke, katerih ponudba je v gostinstvu običajna (tobačni izdelki, spominki, turistične publikacije, slaščice, slane palčke, žvečilni gumi ipd.) in, ki zaokrožujejo njegovo ponudbo (suhomesnati izdelki, ustekleničene pijače, kava ipd.).

3. člen

(črtan)

II. GOSTINSKI OBRATI

4. člen

Gostinska dejavnost se opravlja v gostinskih obratih ali zunaj njih pod pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.

Gostinski obrat so funkcionalno povezani in ustrezno urejeni prostori, ki omogočajo opravljanje določene vrste gostinske dejavnosti.

Vrste gostinskih obratov so: hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi, kampi, restavracije, gostilne, kavarne, slaščičarne, okrepčevalnice, bari ter obrati za pripravo in dostavo jedi.

Gostinska dejavnost se opravlja zunaj gostinskega obrata v premičnih objektih oziroma z objekti, s sredstvi ali napravami, ki so prirejene v ta namen.

5. člen

Gostinska dejavnost se lahko opravlja v poslovnem prostoru, v katerem se opravlja kakšna druga dejavnost, če so za to izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka prejšnjega člena.

Gostinska dejavnost, ki jo opravljajo sobodajalci in kmetje, se lahko opravlja v stanovanjskih prostorih in na kmetijah, če so za to izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

6. člen

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata na javnih prireditvah, sejmih in podobno med njihovim trajanjem, vendar vsakokrat največ 30 dni.

Gostinska dejavnost se lahko opravlja zunaj gostinskega obrata med turistično sezono v mestnih jedrih, na kopališčih, na smučiščih in podobno, na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko tudi izven turistične sezone ali za obdobje, daljše od enega leta.

Za opravljanje dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom in drugimi predpisi.

Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, s katerim opredeli obdobje dneva, v okviru katerega se sme opravljati gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena.

Gostinska dejavnost iz drugega odstavka tega člena se sme opravljati le v skladu z aktom iz prejšnjega odstavka.

7. člen

(črtan)

III. POGOJI ZA OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI

8. člen

Za objekt, v katerem namerava opravljati gostinsko dejavnost pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, mora biti pridobljeno uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

9. člen

Za opravljanje gostinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:

1. minimalni tehnični pogoji, ki se nanašajo na:

- poslovne prostore, opremo in naprave v gostinskih obratih, pri sobodajalcih in na kmetijah;

- pogoje glede zunanjih površin gostinskega obrata (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine);

- pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti zunaj gostinskega obrata;

2. pogoji glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah;

3. pogoji, ki se nanašajo na merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih ter na kmetijah z nastanitvijo in marin;

4. pogoji glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

10. člen

Minimalne tehnične pogoje iz 1. točke prejšnjega člena in pogoje glede minimalnih storitev v posameznih vrstah gostinskih obratov, pri sobodajalcih in na kmetijah iz 2. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za kmetijstvo.

Merila in način kategorizacije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo in marin iz 3. točke prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

Pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu določajo predpisi, ki urejajo področje varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu.

11. člen

Vsi gostinski obrati se glede na svojo ponudbo razvrščajo v vrste, gostinski obrati, v katerih se gostom nudi nastanitev, pa se po vrsti in kakovosti ponudbe razvrščajo tudi v kategorije. V kategorije se razvrstijo tudi prostori za goste pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo.

Pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona, ki želi opravljati gostinsko dejavnost, mora predhodno izpolniti vse pogoje, določene s tem zakonom in drugimi predpisi, za ustrezno vrsto in kategorijo gostinskega obrata ali prostorov za goste pri sobodajalcih in na kmetijah.

Gostinski obrati, sobodajalci in kmetje morajo poslovati le s tisto vrsto oziroma oznako kategorije, za katero izpolnjujejo vse predpisane pogoje.

Zbornice lahko opravijo razvrstitev restavracij in gostiln na osnovi meril za ocenjevanje kakovosti storitev.

12. člen

Merila za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost, predpiše minister, pristojen za gostinstvo.

Gostinec oziroma kmet določi svoj obratovalni čas v skladu s predpisom iz prejšnjega odstavka in ga prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti.

Samoupravna lokalna skupnost lahko sprejme akt, v katerem glede na potrebe gostov in značilnosti ter potrebe kraja v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena določi podrobnejša merila za določitev obratovalnega časa.

Gostinec oziroma kmet mora poslovati v obratovalnem času, določenem v skladu z drugim oziroma s tretjim odstavkom tega člena.

Gostinec oziroma kmet mora obvestilo o razporedu obratovalnega časa objaviti na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat oziroma kmetijo.

Pritožba zoper odločbo iz četrtega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve.

13. člen

Cene gostinskih storitev morajo biti čitljivo izpisane v obliki cenika na vidnem mestu oziroma navedene na jedilnem listu in ceniku pijač, ki morata biti gostom na razpolago v vseh prostorih in na prostem, kjer se nudijo gostinske storitve.

V ceniku pijač morajo biti označene vrsta, količina in cena pijače (z izjemo napitkov, kjer se količina meri s porcijo), na jedilnem listu pa vrsta in cena jedi, pri nesestavljenih delikatesnih jedeh pa tudi količina.

IV. OPRAVLJANJE GOSTINSKE DEJAVNOSTI PRI SOBODAJALCIH IN NA KMETIJAH

14. člen

Sobodajalec po tem zakonu je fizična oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali pravna oseba, ki nudi gostom nastanitev z zajtrkom ali brez, v lastnem ali v najetem stanovanju ali počitniški hiši, s soglasjem pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti pa lahko, ne glede na določbo drugega odstavka 5. člena tega zakona, tudi v drugih prostorih.

Fizična oseba je lahko sobodajalec, če opravlja dejavnost le občasno (skupno ne več kot pet mesecev v koledarskem letu), gostom nudi do 15 ležišč in je vpisana v Poslovni register Slovenije.

14.a člen

Ne glede na določbe 12. in 13. člena Zakona o poslovnem registru Slovenije (Uradni list RS, št. 49/06), sobodajalec iz drugega odstavka prejšnjega člena prijavo za vpis v Poslovni register Slovenije vloži pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).

O vpisu sobodajalca fizične osebe v Poslovni register Slovenije AJPES izda potrdilo o vpisu, ki ga posreduje sobodajalcu in pristojnemu davčnemu uradu.

Način vpisa v Poslovni register Slovenije predpiše AJPES v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo.

15. člen

Kmet lahko na svoji kmetiji opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, ali pa na podlagi zakona, ki ureja gospodarske družbe, pod pogoji, ki jih glede obsega in pogojev opravljanja dejavnosti določajo predpisi, ki urejajo opravljanje dopolnilne dejavnosti na kmetiji. (delno prenehal veljati)

Gostom lahko nudi le jedi iz domačega okolja in doma pridelane in predelane pijače (kmetija odprtih vrat, vinotoči in osmice), razen če tem gostom nudi tudi nastanitev. (prenehal veljati)

Pristojni organ samoupravne lokalne skupnosti lahko dovoli kmetu, da ne glede na določbo prejšnjega odstavka nudi gostom tudi druge domače jedi in kupljeno pijačo. (prenehal veljati)

15.a člen

Ne glede na določbi drugega odstavka 5. člena in prejšnjega člena lahko kmet, ki opravlja gostinsko dejavnost kot svojo dopolnilno dejavnost, opravlja gostinsko dejavnost na prireditvi, povezani s predstavitvijo podeželja ali tradicionalnimi običaji, pri čemer sme nuditi le jedi in pijače iz domačega okolja.

Pri opravljanju dejavnosti iz prejšnjega odstavka morajo biti izpolnjeni pogoji, ki se nanašajo na opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 6. člena tega zakona.

IV.a REGISTER NASTANITVENIH OBRATOV

15.b člen

Nastanitveni obrati po tem zakonu so gostinski obrati iz tretjega odstavka 4. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev (hoteli, moteli, penzioni, prenočišča, gostišča, hotelska in apartmajska naselja, planinski in drugi domovi ter kampi), prostori za goste pri sobodajalcih iz prvega odstavka 14. člena tega zakona, kmetije iz 15. člena tega zakona, ki gostom nudijo nastanitev, in marine.

Register nastanitvenih obratov (v nadaljnjem besedilu: register) je informatizirana javna zbirka podatkov o nastanitvenih obratih. Upravlja ga AJPES.

V registru se obdelujejo naslednji podatki o nastanitvenih obratih:

- identifikacijska številka nastanitvenega obrata;

- naziv nastanitvenega obrata;

- sedež in naslov nastanitvenega obrata;

- podatki o izvajalcu nastanitvene dejavnosti (matična številka, davčna številka, naziv, sedež in naslov, pravnoorganizacijska oblika, glavna dejavnost po uredbi, ki določa standardno klasifikacijo dejavnosti in kontaktni podatki iz Poslovnega registra Slovenije);

- vrsta nastanitvenega obrata in podatki o kategoriji, če je ta za nastanitveni obrat določena;

- datum vpisa v register;

- datum vpisa spremembe podatkov v register;

- datum izbrisa iz registra;

- podatek o statusu nastanitvenega obrata (aktiven, neaktiven, izbrisan);

- podatki o zmogljivosti nastanitvenega obrata;

- podatki o dostopnosti nastanitvenega obrata;

- kontaktni podatki nastanitvenega obrata;

- podatki o ponudbi in drugih storitvah nastanitvenega obrata.

Minister, pristojen za gostinstvo, podrobneje predpiše vzpostavitev in upravljanje registra nastanitvenih obratov, podatke, ki se vodijo v registru, način, vsebino in obliko prijave vpisa in spremembe podatkov ter izbrisa iz registra, hrambo dokumentacije in podatkov o nastanitvenih obratih ter način dostopa do podatkov iz registra.

15.c člen

Izvajalci nastanitvene dejavnosti po tem zakonu so gostinci, sobodajalci, kmetje in upravljavci marin, ki nudijo gostom nastanitev v nastanitvenih obratih iz prvega odstavka prejšnjega člena in so vpisani v Poslovni register Slovenije.

Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora pred pričetkom opravljanja nastanitvene dejavnosti predlagati vpis nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora v roku 15 dni od nastanka spremembe predlagati vpis spremembe podatkov nastanitvenega obrata v register prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki za izvajalca opravi vpis prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

Izvajalec nastanitvene dejavnosti lahko zahteva izbris nastanitvenega obrata iz registra, če ta nastanitveni obrat najmanj 12 mesecev ne bo več namenjen opravljanju nastanitvene dejavnosti v skladu s prvim odstavkom 15.b člena tega zakona. Zahteva se poda prek portala AJPES ali osebno na izpostavi AJPES, ki opravi izbris prek portala AJPES, na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

Predlog za vpis iz drugega oziroma tretjega odstavka ter izbris iz četrtega odstavka tega člena vsebuje za izbrani namen potrebne podatke, določene v tretjem odstavku prejšnjega člena, ki so podrobneje opredeljeni v podzakonskem predpisu iz četrtega odstavka prejšnjega člena.

AJPES izvede postopek vpisa, vpisa spremembe podatkov ali izbrisa nastanitvenega obrata iz registra na podlagi popolnega predloga. AJPES nastanitvenemu obratu pri prvem vpisu v register določi enolično identifikacijsko številko. Po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra se njegove enolične identifikacijske številke ne sme ponovno uporabiti.

Pri nepopolnem predlogu za vpis AJPES izvajalca nastanitvene dejavnosti pozove, da v osmih dneh po prejemu zahteve za dopolnitev predlog dopolni. Po prejemu popolnega predloga za vpis AJPES ravna v skladu s prejšnjim odstavkom.

AJPES na podlagi obvestila za gostinstvo pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti, izbriše nastanitveni obrat iz registra, če izvajalec nastanitvene dejavnosti ne poroča podatkov prek spletne aplikacije AJPES, kot to določa zakon, ki ureja prijavo prebivališča, neprekinjeno najmanj 12 mesecev. O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za gostinstvo.

AJPES izvajalcu nastanitvene dejavnosti izda obvestilo o vpisu nastanitvenega obrata v register, o vpisu sprememb podatkov nastanitvenega obrata v register in o izbrisu nastanitvenega obrata iz registra.

Podatki o nastanitvenem obratu se ob izbrisu nastanitvenega obrata iz registra prenesejo v arhiv registra pri AJPES. Podatki arhiva so javni še pet let po izbrisu nastanitvenega obrata iz registra, nato pa se zbrišejo.

15.č člen

AJPES za upravljanje registra brezplačno in avtomatično pridobiva, uporablja in obdeluje podatke iz Poslovnega registra Slovenije in drugih uradnih evidenc, če so potrebne za vodenje registra.

AJPES za zagotavljanje točnosti in ažurnosti podatkov iz tretjega odstavka 15.b člena tega zakona v register iz Poslovnega registra Slovenije in drugih evidenc iz prejšnjega odstavka samodejno prevzema tudi spremembe teh podatkov.

Podatki v registru so javni in brezplačno dostopni na spletni strani AJPES.

AJPES zagotavlja podatke iz registra na način, določen s predpisom iz četrtega odstavka 15.b člena tega zakona.

V. INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO IN UPRAVNI UKREPI

16. člen

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določb 8. člena tega zakona, ki se nanaša na uporabno dovoljenje, in katerega uresničevanje nadzoruje pristojni gradbeni inšpekcijski organ, ter določb 4. točke 9. člena tega zakona, ki se nanašajo na pogoje glede zagotavljanja varnosti živil ter varnosti in zdravja pri delu, katerih uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ.

17. člen

(črtan)

18. člen

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prostori, v katerih se opravlja gostinska dejavnost, ne izpolnjujejo pogojev oziroma da niso izpolnjeni pogoji glede storitev, ki jih določajo predpisi iz prvega in drugega odstavka 10. člena tega zakona ali če ugotovi, da gostinec ni označil cen v skladu z določbami 13. člena tega zakona, izda odločbo, s katero odredi, da je treba ugotovljene pomanjkljivosti in nepravilnosti odpraviti in določi rok za njihovo odpravo.

Če pomanjkljivosti in nepravilnosti iz prejšnjega odstavka niso odpravljene v določenem roku, izda pristojni inšpektor odločbo, s katero prepove uporabljati prostore, naprave ali opremo za gostinsko dejavnost.

Pritožba zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena ne zadrži njene izvršitve.

18.a člen

(črtan)

19. člen

Če pristojni inšpekcijski organ ugotovi, da pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik, društvo ali fizična oseba iz drugega odstavka 2. člena tega zakona ponavlja prekrške iz 21. in 22. člena tega zakona, ji lahko na predlog pristojnega organa samoupravne lokalne skupnosti začasno ali trajno prepove opravljanje gostinske dejavnosti.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

20. člen

(črtan)

VI. KAZENSKE DOLOČBE

21. člen

Z globo od 1.200 do 40.000 eurov se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik za prekršek:

- če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi (prvi in drugi odstavek 6. člena), ali v nasprotju z aktom iz četrtega odstavka 6. člena;

- če poslovni prostori, v katerih opravlja gostinsko dejavnost, ne ustrezajo predpisanim minimalnim tehničnim pogojem oziroma gostinski obrat ne izpolnjuje pogojev kategorizacije ali ne nudi najmanj minimalnih predpisanih gostinskih storitev (1., 2., in 3. točka 9. člena);

- če ne določi obratovalnega časa oziroma ga ne prijavi za gostinstvo pristojnemu organu samoupravne lokalne skupnosti, če ne posluje v določenem obratovalnem času ali če ne objavi obvestila o razporedu obratovalnega časa na vidnem mestu ob vhodu v gostinski obrat (drugi, četrti in peti odstavek 12. člena);

- če cen gostinskih storitev ne objavi oziroma označi na predpisani način (13. člen).

Z globo od 400 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.

22. člen

Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek:

- posameznik (sobodajalec fizična oseba), ki stori dejanje iz druge ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami drugega odstavka 14. člena tega zakona;

- posameznik (kmet), ki stori dejanje iz druge, tretje ali četrte alinee prvega odstavka prejšnjega člena, ali če opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15. člena tega zakona;

- posameznik (kmet), če na prireditvi iz prvega odstavka 15.a člena tega zakona opravlja gostinsko dejavnost v nasprotju z določbami 15.a člena tega zakona ali v nasprotju s pogoji, določenimi s tem zakonom in drugimi predpisi.

22.a člen

Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja nastanitveno dejavnost in ne predlaga vpisa nastanitvenega obrata v register v skladu z drugim odstavkom 15.c člena tega zakona ali ne predlaga spremembe podatkov v register v skladu s tretjim odstavkom 15.c člena tega zakona.

Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

23. člen

(prenehal veljati)

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-C (Uradni list RS, št. 60/07) vsebuje naslednje prehodne in končno določbo:

»PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

16. člen

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

V postopkih za določitev kategorije nastanitvenih gostinskih obratov, prostorov pri sobodajalcih in na kmetijah z nastanitvijo, se začnejo določbe 5. člena tega zakona uporabljati po uskladitvi Pravilnika o merilih in načinu kategorizacije nastanitvenih obratov in marin (Uradni list RS, št. 29/97, 51/98, 46/05 in 92/06) s tem zakonom. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev.

Minister, pristojen za gostinstvo, uskladi Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij (Uradni list RS, št. 78/99, 107/00 in 30/06) z določbami tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

17. člen

Določbe drugega odstavka 14. člena in prvega ter drugega odstavka 14.a člena tega zakona se začnejo uporabljati šest mesecev po uveljavitvi tega zakona. Do takrat se uporablja dosedanja ureditev.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra sobodajalcev (Uradni list RS, št. 70/99 in 45/06).

Določbe pravilnika iz prejšnjega odstavka, razen 4. člena, se uporabljajo še šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.

AJPES izda v soglasju z ministrom, pristojnim za gostinstvo, akt iz tretjega odstavka 14.a člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Ta akt uredi tudi prenos podatkov iz registra sobodajalcev pri pristojnih upravnih enotah v Poslovni register Slovenije.

18. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijstvu – ZKme-1B (Uradni list RS, št. 26/14) vsebuje naslednjo končno določbo:

»72. člen

(uveljavitev)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.


Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gostinstvu – ZGos-D (Uradni list RS, št. 52/16) vsebuje naslednji prehodni in končno določbo:

»PREHODNI IN KONČNA DOLOČBA

5. člen

Minister, pristojen za gostinstvo, izda predpis iz četrtega odstavka 15.b člena zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

AJPES vzpostavi register iz drugega odstavka 15.b člena zakona v enem letu po uveljavitvi predpisa iz prejšnjega odstavka.

Izvajalec nastanitvene dejavnosti mora predlagati vpis obstoječega nastanitvenega obrata v register iz drugega odstavka 15.b člena zakona v treh mesecih po vzpostavitvi tega registra.

6. člen

Z globo od 500 do 4.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki izvaja nastanitveno dejavnost in ne predlaga vpisa obstoječega nastanitvenega obrata v register v skladu s tretjim odstavkom prejšnjega člena.

Z globo od 300 do 2.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

Z globo od 150 do 300 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

7. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«.

Ključne besede:
gostinstvo
gostinska dejavnost
gostinec
gostinski obrat
ZGos
zakon o gostinstvu

Zadnji članki iz rubrike:

7.1.2020 13:26:43:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - januar 2020

1.1.2020 19:54:43:
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

1.1.2020 19:20:17:
Pravilnik o obrazcu za napoved za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov

30.12.2019 8:03:46:
Uredba o namenitvi dela dohodnine za donacije

30.12.2019 7:17:38:
Pravilnik o spremembi Pravilnika o obrazcu zahtevka za zmanjšanje davčne osnove od dohodka iz oddajanja premoženja v najem zaradi uveljavljanja dejanskih stroškov vzdrževanja premoženja, ki ohranja uporabno vrednost premoženja

Najnovejši članki:

17.1.2020 16:00:20:
Nadurno delo in vzorec odredbe o nadurnem delu

17.1.2020 11:17:11:
Aplikacija za predložitev letnih poročil za leto 2019

17.1.2020 10:38:49:
Najnižja bruto urna postavka za začasna in občasna dela upokojencev v letu 2020

17.1.2020 9:25:04:
Zaposlitveni oglas: Namestnik vodje računovodstva (m/ž), Zg. Jarše pri Radomljah

16.1.2020 15:21:40:
Kje zavarovanci dostopajo do eBOL?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT