Vlada je na dopisni seji 9. januarja 2009 sprejela Mnenje o predlogu zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o dohodnini. Vlada je upoštevala kompleksnost ugotavljanja davčne osnove na poenostavljen način in zato nasprotuje predlaganemu predlogu poslanca Rudolfa Petana in meni, da ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo.

Poslanec Rudolf Petan v predlogu novele zakona o dohodnini predlaga spremembo pogojev, ki jih mora zavezanec za dohodnino izpolnjevati, da se lahko odloči za ugotavljanje davčne osnove od dohodka iz dejavnosti na podlagi normiranih odhodkov. Predlaga se povečanje cenzusa z 42.000 evrov na 100.000 evrov ter sprememba glede zaposlenih.

V 48. členu zakona o dohodnini je določena davčna osnova od dohodka iz dejavnosti. Davčna osnova se določi kot razlika med prihodki in odhodki, doseženimi v zvezi z opravljanjem dejavnosti, če ni z zakonom drugače določeno. Za ugotavljanje prihodkov in odhodkov se v načelu uporabljajo predpisi o obdavčitvi dohodkov pravnih oseb. V tretjem odstavku tega člena pa je določeno, da lahko zavezanec, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
- zanj ne obstaja obveznost vodenja poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih in ne vodi poslovnih knjig in evidenc po drugih predpisih; za druge predpise se ne štejejo davčni predpisi,
- njegovi prihodki iz dejavnosti v zadnjih zaporednih 12 mesecih, z vključno mesecem oktobrom tekočega leta, ne presegajo 42.000 eurov,
- ne zaposluje delavcev,
pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov.

Posebej so v petem in šestem odstavku tega člena določeni primerljivi pogoji tudi za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost. Znesek normiranih odhodkov je v splošnem določen v višini 25% prihodkov, razen v primeru kmetijske in gozdarske dejavnosti izdelave in prodaje izdelkov domače in umetnostne obrti ter proizvodnje električne energije iz mikrosoproizvodnje in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, katerih nazivna moč ne presega 50kW, ko je določen v višini 70% prihodkov. Zavezancem, ki se odločijo za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov, se upoštevajo prihodki ob njihovem plačilu (princip plačane realizacije), dodatno se jim priznajo kot zmanjšanje davčne osnove še za njih plačani obvezni prispevki za socialno varnost.

z navedenega izhaja, da je temeljna ureditev v zakonu zastavljena v smeri ugotavljanja dejanskega dobička oziroma dejanske davčne osnove. Način ugotavljanja davčne osnove na podlagi normiranih, ne pa dejanskih odhodkov, potrebnih za pridobitev prihodkov, je v zakon vključen z namenom administrativne poenostavitve pri ugotavljanju davčne osnove. Vendar je takšen obseg ugotavljanja smiseln le za zavezance z majhnim obsegom poslovanja. Iz podatkov o odmeri dohodnine za leto 2006 je razvidno, da je bilo oseb, ki so izpolnjevale pogoje za obdavčitev na poenostavljen način 47.289 oziroma 66% vseh zavezancev, ki dosegajo dohodek iz dejavnosti, poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove pa je uveljavljalo le 10.414 zavezancev. Ker je ukrep namenjen poenostavitvi poslovanja in zmanjševanju fiksnih stroškov zavezancev, ne vključuje zavezancev, ki zaposlujejo delavce. Zaposlitev delavcev terja vzpostavitev določenih evidenc in izpolnjevanje določenih administrativnih zahtev.

Določitev pogojev za poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove v tretjem odstavku 48. člena se odraža tudi na pravilih o vodenju poslovnih knjig za podjetnike, glede na to, da je v četrtem odstavku 73. člena zakona o gospodarskih družbah določeno, da podjetniku ni potrebno voditi poslovnih knjig in sestaviti letnega poročila, če izpolnjuje pogoje o prihodkih iz dejavnosti in o zaposlenih delavcih, ki ju zakon o dohodnini določa za podjetnike, ki izpolnjujejo pogoje za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov. Pri določanju pogojev je zato potrebno upoštevati tudi enako obravnavo vseh gospodarskih subjektov (male družbe nimajo možnosti poenostavljenega računovodenja in s tem ugotavljanja davčne osnove na poenostavljen način) ter pomen in koristi, ki jih prinaša korektno in pregledno spremljanje poslovanja za samega zavezanca ter za tretje osebe, ki vstopajo v dolžniško upniška razmerja z zavezancem (kot primeroma banke). Zato je potrebna proučitev tovrstnih predlogov v širšem kontekstu.

Upoštevaje navedeno kompleksnost ugotavljanja davčne osnove na poenostavljen način, Vlada RS nasprotuje predlaganemu predlogu in meni, da ni primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo. Vlada RS bo proučila in ocenila možnosti za razširitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v okviru ukrepov, ki jih v letošnjem letu pripravlja na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb.

Vir: UVI