Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 19.3.2009 15:41:47

Kazenske ovadbe za 21 gospodarskih družb, ki so na slamnate družbe nakazale skupaj 5,05 milijona evrov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Kazenske ovadbe za 21 gospodarskih družb, ki so na slamnate družbe nakazale skupaj 5,05 milijona evrov

Kriminalisti so na podlagi informacij o sumljivih transakcijah, pridobljenih od Urada RS za preprečevanje pranja denarja, ob koncu leta 2006 začeli z aktivnostmi v predkazenskem postopku zaradi izkazanega suma, da se organizirana združba, sestavljena iz več fizičnih oseb, ukvarja z ustanavljanjem t. i. slamnatih gospodarskih družb, ki jih nato zlorabljajo za izdajanje fiktivnih računov in dvigovanje gotovine na podlagi izvedenih nakazil. Preiskava se je intenzivno nadaljevala še v letih 2007 in 2008.

V predkazenskem postopku so kriminalisti tako s klasičnimi preiskovalnimi ukrepi kot tudi s posebnimi preiskovalnimi ukrepi ugotovili, da so osumljenci v imenu več slamnatih družb po predhodnem dogovoru izdajali fiktivne račune t. i. delujočim gospodarskim družbam. Predstavniki teh so na podlagi fiktivnih računov na račune slamnatih družb izvrševali nakazila, s teh računov pa so nato pooblaščenci dvigovali gotovino in jo, zmanjšano za dogovorjen odstotek provizije, vračali nakazovalcem.

Z zbiranjem obvestil, pregledom obsežne dokumentacije in računalniških podatkov, ki so jih kriminalisti pridobili, med drugim tudi pri hišnih preiskavah pri osumljenih ter na podlagi informacij, pridobljenih z izvajanjem posebnih preiskovalnih ukrepov, se je v predkazenskem postopku potrdilo, da slamnate družbe za plačnike niso opravljale nobenih storitev niti prometa blaga, s čemer je bil izkazan utemeljen sum, da gre dejansko za fiktivne račune in fiktivna nakazila in zaradi tega tudi za utemeljen sum storitve kaznih dejanj.

V kazenski ovadbi je zajetih 21 delujočih gospodarskih družb, ki so na slamnate družbe nakazale skupaj 5,05 milijona evrov, ravno toliko pa je bilo nato z njihovih računov dvignjene gotovine. V preiskavi so policisti še ugotovili, da je celotno dejavnost organiziral 40-letni osumljenec iz okolice Ljubljane, pri izvrševanju kaznivih dejanj pa mu je pomagalo še sedem osumljencev, ki so nastopali kot posredniki pri poslu ali pa so dali na razpolago svoje ime za ustanovitev in formalno funkcijo direktorja slamnate družbe.

V opisanem primeru gre za drugo kazensko ovadbo, ki je bila podana v okviru iste preiskave zaradi identičnega načina izvrševanja kaznivih dejanj. Prva kazenska ovadba je bila podana septembra 2008 zaradi utemeljenega suma storitve 17 kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, takrat zoper 23 osumljencev. V primerih, obravnavanih v prvi kazenski ovadbi, je bilo na račun slamnatih družb nakazanih okoli 2,7 milijona evrov.

Skupaj je bilo tako v tej zadevi ovadenih že 55 oseb zaradi utemeljenega suma storitve 39 kaznivih dejanj, katerih skupna škoda znaša 7,75 milijona evrov.

Policija je leta 2008 v primerjavi z letom 2007 na pristojna državna tožilstva podala:

* za skoraj 27 % več kazenskih ovadb za kazniva dejanja zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, pri čemer je v letu 2008 ugotovljena protipravna premoženjska korist v višini okoli 55 milijonov evrov,

* za 76 % več kazenskih ovadb za kazniva dejanja davčne zatajitve, pri čemer je v letu 2008 ugotovljena davčna zatajitev v višini okoli 27 milijonov evrov, in

* za več kot štirikrat več (s 3 na 16) kazenskih ovadb za kazniva dejanja pranja denarja, pri čemer je leta 2008 ugotovljena protipravna premoženjska korist v višini 1,5 milijona evrov.

Zelo velik del naštetih kaznivih dejanj storilci izvedejo s pomočjo t. i. slamnatih gospodarskih družb, ki jih ustanovijo izključno za izvrševanje kaznivih dejanj z namenom pridobivanja protipravne premoženjske koristi.

V primeru uspešno zaključene kriminalistične preiskave, ki so jo vodili kriminalisti iz Sektorja kriminalistične policije na PU Ljubljana, je razvidno, da je organizirana kriminalna združba preko slamnatih gospodarskih družb izvrševala kazniva dejanja za t. i. delujoče gospodarske družbe, ki so na podlagi fiktivnih pogodb in izstavljenih računov izvrševale nakazila. Na bankah so zastopniki oz. pooblaščenci slamnatih družb dvigovali gotovino in jo, zmanjšano za dogovorjeno provizijo, vračali nakazovalcem, ki pa so dejanski organizatorji in izvrševalci kaznivih dejanj.

Treba je poudariti, da odgovorne osebe gospodarskih družb izkoriščajo svobodno podjetništvo, tako da preko slamnatih gospodarskih družb izvršujejo kazniva dejanja na že opisan način in tako pridobivajo protipravno premoženjsko korist, ki je največkrat uporabljena za privatizacijo, plačilo dela na črno in za osebno bogatenje.

Področja oziroma sektorji gospodarskih dejavnosti, kjer se največkrat izvršuje opisana kriminalna dejavnost, so:

* promet z nafto in naftnimi derivati,
* prodaja motornih vozil, tako rabljenih kot novih,
* promet z odpadnimi surovinami, kjer izstopa promet z barvnimi kovinami,
* gradbeništvo,
* promet z nepremičninami in
* svetovalne storitve.

Sistemske davčne utaje na področju davkov na dodano vrednost (DDV):

V bistvu gre za izkoriščanje sistema obdavčitve z DDV v obliki ponavljajočih nakupov in prodaj (resničnih ali fiktivnih) med sodelujočimi davčnimi zavezanci, od katerih je eno vedno "missing trader" podjetje, pri čemer pride do nezakonitega uveljavljanja odbitka vstopnega DDV oz. do nezakonitega zahtevka za vračilo DDV, ki v verigi dobav s strani "missing trader" družbe ni bil plačan. Pri tem je treba poudariti, da so se v praksi pojavile različne variacije takšnih utaj.

"Missing trader" družba oz. "neplačujoči gospodarski subjekt", kot takšne družbe imenuje Uredba Komisije (ES) št. 1925/2004, so gospodarski subjekti oziroma družbe, ki so registrirani davčni zavezanci za DDV in ki z goljufivim namenom pridobivajo blago ali storitve (ali to simulirajo) brez plačila DDV (pridobitev blaga znotraj EU) in dobavljajo to blago ali storitve z obračunanim DDV, vendar pa dolgovanega DDV ne odvedejo v državni proračun v skladu z zakonom.

Tovrstne davčne utaje niso samo značilnost Republike Slovenije, saj se s podobnimi pojavi soočajo vse države, ki poznajo sistem DDV.

Davčna uprava RS je izvedla že vrsto ukrepov, tudi tistih, ki jih priporoča Evropska komisija, ne samo za odkrivanje "missing traderjev", temveč predvsem za odkrivanje tistih posameznikov, ki nastopajo v vlogi organizatorja tovrstnih sistemskih utaj. Davčna uprava ugotavlja, da se zlorabe na področju DDV nadaljujejo z vse bolj drznimi in obsežnimi goljufijami, zato je učinkovito sodelovanje med vsemi pristojnimi organi odkrivanja in pregona ključnega pomena.

Z zbiranjem in analiziranjem podatkov o davčnem inšpekcijskem nadzoru ter na podlagi vseh drugih informacij davčna uprava ugotavlja, da so dejavnosti, ki so v Sloveniji najbolj prizadete s sistemskimi davčnimi utajami, naslednje:

* promet z nafto in naftnimi derivati,
* prodaja motornih vozil (rabljenih in novih),
* promet z odpadnimi surovinami (železo in barvne kovine),
* gradbeništvo,
* promet s tekstilom.

Ukrepe, ki jih davčna uprava izvaja v boju zoper goljufije DDV, lahko v grobem razdelimo na preventivne, ki preprečujejo nastanek oziroma nadaljevanje davčne utaje, in na ukrepe, s katerimi poskušamo povrniti neplačan DDV iz davčnih utaj ter sankcionirati kršitelje. Poseben del ukrepov pa je priprava predlogov za spremembo zakonodaje, s katerimi bi na sistemski ravni na določenem področju preprečili oziroma zmanjšali nastanek davčnih utaj.

Najpomembnejši preventivni ukrepi so bili sprejeti na področju dodeljevanja in preklica identifikacijske številke za namene DDV (v nadaljevanju DDV številka).

Davčna uprava je glede na ugotovljeni obseg davčnih utaj že začela s poostrenim in koordiniranim nadzorom dejavnosti, ki so prizadete z goljufijami DDV. Pri inšpekcijskih nadzorih se davčna uprava srečuje s t. i. navideznimi posli, fiktivnimi računi, ponarejenimi računi, neplačujočimi gospodarskimi subjekti, zakonitimi zastopniki družb, ki niso dosegljivi, kar vse otežuje izvajanje davčnega inšpekcijskega nadzora in izterjavo dodatno obračunanih davčnih obveznosti.

Zato so začeli ukrepati zoper davčne zavezance, za katere obstaja utemeljen sum, da sodelujejo v davčni utaji DDV, oz. zoper davčne zavezance, ki ne storijo nič, da bi preprečili svoje sodelovanje v tovrstnih goljufijah, ne glede na to, ali imajo iz tega dobiček ali ne.

V postopkih davčnega inšpekcijskega nadzora, kjer je ugotovljeno poslovanje z "missing trader" podjetji, davčna uprava išče predvsem dokaze za potrjevanje dejstva (ki ga je že potrdilo tudi Sodišče Evropskih skupnosti), da je odbitek vstopnega DDV na podlagi goljufije nezakonit, če je prejemnik računa vedel oziroma bi na podlagi objektivnih okoliščin moral vedeti, da sodeluje v transakciji, ki je del utaje DDV.

Ključni cilj dobrega sodelovanja med Davčno upravo RS, Policijo in Uradom za preprečevanje pranja denarja je zbrati dovolj dokazov oziroma preverljivih okoliščin, da je davčni zavezanec vedel, da sodeluje v transakciji, ki je del goljufije DDV, in na podlagi tega davčnemu zavezancu v davčnem inšpekcijskem nadzoru ne pravice do odbitka vstopnega DDV.

Rezultati dela davčne uprave v zadnjem obdobju

Davčna uprava od leta 2007 beleži povečanje števila utaj na področju DDV, zato je postalo odkrivanje in preprečevanje tovrstnih utaj eno ključnih aktivnosti davčne uprave.

Od 1. 1. 2007 do 31. 12. 2008, torej v dveh poslovnih letih, je davčna uprava na področju preventivnih ukrepov odvzela identifikacijsko številko 568 "missing traderjem". Nezakonit odbitek vstopnega DDV po navideznih računih pa je bil evidentiran v 483 primerih, pri čemer je bilo skupaj dodatno obračunanega DDV-ja za 20.618.238,70 evra.

Davčna uprava je v postopkih davčnih inšpekcijskih nadzorov v letu 2007 pri 3.268 nadzorih obračunov DDV dodatno obračunala DDV v višini 38,4 milijona evrov. V letu 2008 je bilo opravljenih 3.826 nadzorov obračunov DDV, pri čemer so dodatno obračunane davčne obveznosti iz naslova DDV znašale v višini 55,3 milijona evrov.

V 70 primerih, pri katerih so inšpektorji ugotovili t. i. davčni vrtiljak, je bila dodatno ugotovljena dodatna obveznost DDV v višini 5.547.274,84 evra. V 108 primerih se je ugotovilo, da gre za t. i. "missing traderje" oziroma neplačujoče gospodarske subjekte. V teh nadzorih so bile ugotovitve v višini 7.134.298,27 evra DDV.

Davčna uprava je zaznala tudi poneverbe DDV številk, in sicer v 15 primerih, pri katerih je bilo dodatno obračunanega DDV za 1.173.379,24 evra.

Dodaten pomemben vidik preventivnega delovanja davčne uprave je pozivanje davčnih zavezancev k samoprijavi. V letu 2008 je davčna uprava zabeležila 9.191 samoprijav v skupni vrednosti 13,04 milijona evrov. Od januarja 2008 je na spletni strani davčne uprave objavljeno posebno gradivo , ki podrobno pojasnjuje poslovanje z "missing traderji".

Vloga Urada RS za preprečevanje pranja denarja pri preiskavi gospodarskih kaznivih dejanj

Urad RS za preprečevanje pranja denarja ima pomembno vlogo predvsem v zgodnjem odkrivanju sumljivih finančnih transakcij oz. ugotavljanju razlogov za sum pranja denarja ali drugih kaznivih dejanj, ko kazenske ovadbe s strani pristojnih organov še niso podane. Kasneje lahko urad sodeluje tudi pri nadaljnjih analizah sumljivih transakcij in pridobljene dokumentacije in tako identificira mreže podjetij in posameznikov, ki se organizirano ukvarjajo z izvrševanjem kaznivih dejanj pranja denarja ali predhodnih kaznivih dejanj, med katerimi so tudi t. i. davčni vrtiljaki in druge oblike davčnih zatajitev.

Urad je torej posrednik med finančnimi institucijami (zavezanci po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma) in pristojnimi organi odkrivanja in pregona. Število sporočenih sumljivih transakcij na urad se vsako leto povečuje. "Samo v letu 2008 smo v uradu na podlagi sporočenih sumljivih transakcij začeli obravnavati 248 zadev. Po končani analizi smo v istem letu posredovali policiji / tožilstvu zaradi ugotovljenih razlogov za sum pranja denarja obvestila o sumljivih transakcijah v 63 zadevah in zaradi ugotovljenih razlogov za sum storitve drugih kaznivih (davčne zatajitve, goljufije, poneverba) na policijo / tožilstvo / DURS, informacije v 67 zadevah. Skupaj smo torej pristojnim organom v letu 2008 posredovali 130 zadev" je povedal direktor Urada za preprečevanje pranja denarja.

Motiv osumljencev, ki organizirajo izvrševanje finančnih transakcij zaradi pranja denarja ali davčnih zatajitev, je zelo podoben. Oboji poskušajo ostati anonimni, da jih ne bi bilo mogoče povezati z umazanim denarjem. Pri plasiranju in prikrivanju umazanega denarja organizatorji oziroma "dejanski lastniki" umazanega denarja najpogosteje uporabljajo kombinacijo naslednjih tehnik pranja denarja:

* uporaba bančnih računov fizičnih oseb in podjetij tako, da je dejanski lastnik denarja in podjetja skrit za "slamnatim lastnikom" in "slamnatim podjetjem",
* dvigovanje gotovine s transakcijskih računov in plačevanje z gotovino, da se prikrije sled za denarjem,
* drobljenje zneskov pri dvigih gotovine in uporaba več poslovalnic za dvig gotovine,
* elektronska nakazila v tujino na bančne račune podjetij, registriranih v "off shore" področjih ali na fiktivna podjetja,
* neprijavljeni prenosi denarja preko meje Skupnosti s pomočjo "kurirjev",
* prenosi denarja ali premoženja (nepremičnin) na druge osebe.

Povzeto po gradivu iz novinarske konference.

Ključne besede:
missing trader
davčna utaja
davčni vrtiljak
pranje denarja

Zadnji članki iz rubrike:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

28.10.2019 14:06:03:
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialnimi transferji

28.10.2019 13:45:01:
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu

Najnovejši članki:

20.11.2019 16:02:38:
Obmejni delavci ter obrazec S1 (E 121)

20.11.2019 15:23:26:
Obdavčitev z davkom na dediščine in darila

19.11.2019 15:16:25:
Zaostreni pogoji pridobivanja bančnih kreditov in zadolževanje na »nebančnem« trgu

19.11.2019 15:08:48:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za oktober 2019

19.11.2019 13:50:20:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT