Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.7.2009 11:11:59

Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada je na seji 2. junija 2009 sprejela novelo zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

Vlada je želela s spremembo olajšati dokazno breme upnika pri dokazovanju pogojev za začetek stečaja, zlasti delavcem oziroma Jamstvenega in preživninskega sklada RS, ki predlaga začetek stečajnega postopka. V noveli de določa neizpodbojna domneva trajnejše nelikvidnosti, če dolžnik za več kot tri mesece zamuja s plačilom minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov.

Z novelo želi vlada zagotoviti ustrezen nadzor nad dolžnikom pred začetkom postopka zaradi insolventnosti, če ta predlaga odložitev odločitve o upnikovem predlogu za začetek stečajnega. Zaradi tega se kot dodatni pogoj za odložitev odločanja določa pravočasno plačevanje minimalnih plač in s tem povezanih davkov in prispevkov. Dokler nad delodajalcem ni začet stečajni postopek delavci namreč ne morejo uveljavljati pravic po Zakonu o javnem jamstvenem in preživninskem skladu (plačilo neizplačanih minimalnih plač iz sredstev Sklada). Iz istega razloga se določajo dodatna pravila o nadzoru nad poslovanjem dolžnika v obdobju odložitve, ki ga opravlja upravitelj. Njegova naloga je, da pri nadzoru preverja ali dolžnik pravočasno izplačuje minimalne plače delavcev in s temi izplačili povezane davke in prispevke, ki bremenijo izplačevalca in ali upnike obravnava enakopravno. Kršitev teh pravil je razlog za preklic odložitve odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka.

Zakon, ki je trenutno v veljavi, med drug določa, da minister za pravosodje v podzakonskem aktu predpiše tudi tarifo za odmero nagrade. Ker pa je na primer nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila v stečajnem postopku nad pravno osebo odvisno od tega, kakšna je vrednost premoženja v otvoritveni bilanci stanja stečajnega dolžnika, je nadomestilo v konkretnem primeru lahko tudi nerazumno visoko. Prav zato novela določa, da minister v podzakonskem aktu določi tudi maksimalne zneske, ki jih posamezna izplačila ne smejo preseči. Čeprav je maksimalne zneske mogoče določiti že s podzakonskimi akti, je vlada kot ustrezno ocenila, da se pravila o maksimalnih možnih zneskih določijo že na nivoju zakona, s čimer je zagotovljena obveznost vsakokratnega ministra za pravosodje, da to pravilo pri spremembah pravilnika upošteva. Ministrstvo za pravosodje sicer spremembe pravilnika, s katerim bodo določeni maksimalni zneski, že pripravlja, in bodo uveljavljene že pred sprejemom tega zakona.

Vir: UVI

Ključne besede:
finančno poslovanje
postopki zaradi insolventnosti
prisilno prenehanje
ZFPPIPP

Zadnji članki iz rubrike:

26.11.2020 16:41:59:
Državni zbor sprejel #PKP6

11.11.2020 18:53:31:
Vlada sprejela Predlog #PKP6

28.10.2020 14:56:38:
Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davčnih obveznosti

27.10.2020 16:08:58:
Podaljšana poroštvena shema za posojila

23.10.2020 16:57:02:
Odlok o omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji

Najnovejši članki:

26.11.2020 17:24:18:
Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga v času koronavirusa (e-gradivo)

25.11.2020 16:45:36:
Odlaganje davčnih obveznosti v obdobju do začetka veljavnosti PKP6

25.11.2020 11:41:51:
Vlada soglaša z amandmaji k zakonu o ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije

25.11.2020 11:39:34:
Prehod na novo verzijo podpisne komponente na portalu SPOT

24.11.2020 17:53:06:
Odločba o delni razveljavitvi četrtega in tretjega odstavka 68.a člena Zakona o davčnem postopku

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT