Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 5.8.2009 13:07:39

Spremembe Zakona o društvih

Rubrika: Društvaprint Natisni

Spremembe Zakona o društvih Racunovodja.com

Besedilo sprememb in dopolnitev:

2. člen predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih se spremeni tako, da se glasi:

»2. člen

V tretjem odstavku 26. člena se v drugi alineji besedilo »5 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »30.000 eurov«.

V tretji alineji tretjega odstavka se besedilo »10 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »50.000 eurov«.

V četrtem odstavku se besedilo »2 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »10.000 eurov«.«

Za 13. členom se doda nov 14. člen – prehodna določba, ki se glasi:

»14. člen

Slovenski inštitut za revizijo uskladi računovodski standard za društva z določbami 2. člena tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.
Do objave sprememb računovodskega standarda v Uradnem listu Republike Slovenije se za društva uporabljajo določbe slovenskega računovodskega standarda 33, če niso v nasprotju s tem zakonom.«.

Obrazložitev k 2. členu:
Sprememba tretjega in četrtega odstavka 26. člena predstavlja pretvorbo višine prihodkov društva iz tolarjev v evre ter hkrati dviguje prag za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, in sicer iz 20.865 evrov (5 milijonov tolarjev) na 30.000 evrov oziroma 41.727 evrov (10 milijonov tolarjev) na 50.000 evrov ter za vodenje knjige prejemkov in izdatkov iz 8.346 evrov (2 milijonov tolarjev) na 10.000 evrov. Za vodenje poenostavljenega enostavnega knjigovodstva Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) za druge osebe javnega prava in druge pravne osebe zasebnega prava, npr. politične stranke določa letni prihodek manjši od 1.000.000 tolarjev, kar predstavlja 4.173 evrov. V letošnjem normativnem programu vlade pa je predvidena tudi sprememba Zakona o računovodstvu, ki bo dvignila navedeni prag na 10.000 evrov. To je namreč znesek, ki predstavlja tako nizke prihodke, ki opravičujejo, da lahko pravna oseba vodi le knjigo prejemkov in izdatkov, preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

Obrazložitev k 14. členu:
Zaradi spremembe zneskov iz 26. člena zakona je potrebna tudi sprememba računovodskega standarda za društva, ki ga mora Slovenski inštitut za revizijo v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona uskladiti z njegovimi spremembami.

 

Kratek povzetek gradiva:

Sprememba Zakona o društvih je nujna predvsem zaradi uskladitve zakona z odločbo Ustavnega sodišča, ob tem pa smo ga uskladili tudi z drugimi zakoni in sicer z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07), Zakonom o uvedbi eura ( Uradni list RS, št. 114/06) in z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1).

Ustavno sodišče Republike Slovenije je namreč na pobudo poslanca Državnega zbora, predstavnika italijanske narodne skupnosti z odločbo št. U-I-380/06-11, z dne 11. 9. 2008 ugotovilo, da je prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06), v neskladju z Ustavo Republike Slovenije in odločilo, da ugotovljeno neskladje treba odpraviti v enem letu po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Glede na navedeno je bilo treba drugi stavek prvega odstavka 10. člena Zakona o društvih spremeniti tako, da je lahko ime društva, ki ima sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, (poleg slovenščine) tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prav tako se s predlagano spremembo zakona nekoliko dviga prag, določen za obvezno revidiranje računovodskih izkazov društev, vsi zneski, ki so določeni v tolarjih pa so spremenjeni v evre in ustrezno zaokroženi. Odstranjene so nekatere administrativne ovire v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu oziroma v postopku ugotavljanja, ali društvo še izpolnjuje pogoje za takšen status. Predlog zakona je v določbah o stečaju in likvidaciji društva terminološko usklajen z zakonom, ki ureja to področje. Prav tako se s spremembo zakona vzpostavlja tudi zakonska podlaga za pridobivanje osebnih podatkov iz zbirk listin, registra društev oziroma registra podružnic tujih društev pa se glede zbiranja osebnih podatkov izenačujeta z drugimi javnimi knjigami.

 

PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA
O DRUŠTVIH (EVA 2009-1711-0007)

I. UVOD

1. Ocena stanja in razlogi za sprejetje zakona

Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06) je Državni zbor Republike Slovenije sprejel maja 2006, veljati pa je začel junija 2006. Na področje urejanja društev je prinesel nekaj novosti, ki naj bi na eni strani omogočile lažje uresničevanje ustavne pravice do združevanja, na drugi strani pa zajezile pojav zlorab društvene organiziranosti za nezakonito opravljanje pridobitnih dejavnosti oziroma za izogibanje obveznostim z različnimi pravnimi posli prevzetim obveznostim društev.

Zakon je glede na prejšnjo ureditev tega področja odpravil vrsto omejitev pri uveljavljanju ustavne pravice do združevanja. Možnost ustanavljanja društev in članstva v njih je dal tudi pravnim osebam, odpravil je omejitve za delovanje tujih društev v Republiki Sloveniji ter določil pravne okvire za njihovo delovanje preko podružnice. Glede na zahteve Zakona o javni rabi slovenščine je uredil tudi uporabo slovenščine v imenu društva, na dvojezičnih območjih, kjer živita narodni skupnosti, pa tudi uporabo jezikov narodnih skupnosti. Uvedene so bile tudi nekatere poenostavitve pri ustanavljanju društev in njihovi registraciji (opustitev obveznosti sklepanja pogodbe o ustanovitvi zveze društev, opustitev overjanja podpisov ustanoviteljev, poenostavitev registracije spremembe naslova sedeža društva). Razširil je krog tistih društev, ki lahko svoje računovodstvo vodijo enostavnejše in odpravil nepotrebne omejitve pri razpolaganju s premoženjem društva ob njegovem prenehanju. Zagotovil je tudi izenačene pogoje za podeljevanje statusa društva v javnem interesu ne glede na področje, na katerem se uveljavlja, in določil prednosti, ki jih ima takšno društvo na javnih razpisih za pridobitev sredstev iz državnega proračuna. Zakon je hkrati prinesel vrsto mehanizmov, ki naj bi zagotavljali, da bo združevanje v društva pridržano le nepridobitnemu povezovanju, to je, uresničevanju namenov in izvajanju dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička ter delitev premoženja in dobička med člane. Zakon z nekaterimi določbami, ki urejajo notranja razmerja v društvih, poudarja pomen notranjega nadzorstva v društvu (možnost sodnega izpodbijanja nezakonitih odločitev, obveznost ureditve računovodenja v aktih društva, obveznost notranjega nadzorstva nad finančnim in materialnim poslovanjem pred sprejetjem letnega poročila). Prav tako zagotavlja večjo preglednost pri opravljanju pridobitne dejavnosti, saj morajo društva računovodske izkaze o tej dejavnosti prikazovati posebej. Zakon je določil tudi solidarno odgovornost odgovornih oseb društva za obveznosti društva v primeru, da so s svojim zavestnim ravnanjem zmanjšale premoženje društva ali preprečile njegovo povečanje in s tem oškodovale upnike (spregled pravne osebnosti). Insolventnim društvom pa zakon omogoča zakonito reševanje nastalega položaja (prisilna poravnava in stečaj oziroma prisilna likvidacija). Zaradi varnosti pravnega prometa je v registru društev, registru podružnic tujih društev in v evidenci društev v javnem interesu poleg osebnega imena predvidel tudi vodenje drugih osebnih podatkov o zastopniku društva.

Ker je zakon prinesel kar nekaj novosti in ker so se tudi pred sprejetjem zakona porajali številni pomisleki glede posameznih zakonskih rešitev, npr. pravice pravnih oseb do ustanavljanja društev, ureditve odgovornosti zastopnika društva in drugih odgovornih oseb društva ter instituta priznavanja delovanja v javnem interesu, je Ministrstvo za notranje zadeve v letu 2008 izdelalo analizo izvajanja Zakona o društvih, katere cilj je bil ugotoviti, kako so posamezne določbe zakona zaživele v praksi.

Analiza je pokazala, da pravne osebe ne kažejo večjega interesa za ustanavljanje društev, saj je bilo v letu in pol po uveljavitvi zakona registriranih le 11 društev, ki so jih ustanovile pravne osebe. Prav tako ni večjega interesa tujih društev in zvez, da bi v Republiki Sloveniji izvajali dejavnost preko podružnice, saj so bile v register vpisane le tri podružnice tujega društva. Glede odgovornosti zastopnika za zakonitost poslovanja društva analiza ni pokazala, da bi izrecna opredelitev odgovornosti, določena v 6. členu zakona, povzročila množični odstop zastopnikov društev s te funkcije oziroma nepripravljenost članov društev za prevzem te funkcije, kakor so predvidevali nekateri nasprotniki takšne ureditve, saj je večina društev imela že pred sprejetjem novega zakona opredeljeno odgovornost zastopnika in drugih odgovornih oseb v svojem temeljnem aktu. Analiza je tudi pokazala, da je drugačna ureditev odgovornosti društva za njegove obveznosti nesporno prinesla rezultate v zmanjšanju zlorab pravice do združevanja, saj po podatkih upravnih enot po uveljavitvi zakona z namenom izogibanja obveznostim in oškodovanja upnikov ni prenehalo nobeno prezadolženo društvo, ob tem pa bi isti člani ustanovili novo društvo z enako dejavnostjo, kar se je v preteklih letih pogosto dogajalo. Glede določitve imena društva v slovenskem in italijanskem oziroma madžarskem jeziku je bilo iz zbranih podatkov ugotovljeno, da je le 11 društev izbralo ime, ki ga poleg imena v slovenščini sestavlja tudi prevod v jezik narodnosti. Nadalje je analiza pokazala, da je črtanje določbe 3. člena Zakona o gostinstvu in vzpostavitev nadzorstva nad izvajanjem spremenjenih določb zakona imelo za posledico prenehanje delovanja in izbris iz registra 70 društev, ki so statusno obliko društva izkoristili za izključno opravljanje gostinske ali druge pridobitne dejavnosti, najmanj 304 društev pa je v temeljnem aktu ustrezno opredelilo opravljanje te dejavnosti kot pridobitne dejavnosti v skladu z zakonom o društvih in zakonom o gostinstvu. Glede ureditve statusa v javnem interesu je analiza med drugim pokazala, da se je po uveljavitvi Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije na posameznih področjih povečalo število zahtev za podelitev statusa društva v javnem interesu, da ministrstva pretežno podeljujejo status v javnem interesu le za opravljanje dejavnosti, ki je v njihovi pristojnosti, večina ministrstev pa je tudi že izdala odločbo ob predhodnem soglasju drugih ministrstev. S težavami pri podeljevanju statusa društva v javnem interesu se srečujejo tako društva, ki skoraj nikoli ne vložijo popolne vloge zaradi nepoznavanja zakonskih pogojev oziroma zbiranja ustreznih dokazil, kakor tudi ministrstva pri izvedbi postopkov, saj dokazila presojajo na različne načine. Ob tem je bilo tudi ugotovljeno, da zelo malo društev pravočasno predloži poročilo o svojem delu v preteklem letu, poročilo o porabi sredstev in programu prihodnjega delovanja, zato jih mora večina ministrstev pozivati na predložitev poročil. V zvezi s spremenjenimi določbami o načinu prenehanja društev pa je analiza pokazala, da so zaradi prisilne poravnave oziroma stečaja prenehala oziroma so bila izbrisana le tri društva, zaradi prepovedi delovanja pa ni prenehalo še nobeno društvo.

Na dan 28. 2. 2009 je bilo v Republiki Sloveniji na podlagi Zakona o društvih registriranih 21.422 društev.

Podatki iz registra društev:

Število registriranih društev od uveljavitve Zakona o društvih (28. 6. 2006) do 28. 2. 2009 2627
Število izbrisanih društev od uveljavitve zakona do 28. 2. 2009 700
Število društev v javnem interesu 1702

 

Ustavno sodišče Republike Slovenije je na pobudo predstavnika italijanske narodne skupnosti v Državnem zboru in pripadnika te narodne skupnosti z odločbo št. U-I-380/06-11 z dne 11. 9. 2008 odločilo, da je prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06) v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih namreč določa, da mora biti ime društva v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime društva lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje prvega odstavka 10. člena Zakona o društvih s 64. členom Ustave Republike Slovenije, ki ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti. Navedena določba zakona za društva s sedežem na območju, kjer živita avtohtoni narodni skupnosti, določa uporabo prevoda imena društva v italijanskem ali madžarskem jeziku in ne uporabe tega jezika samega, kar po oceni Ustavnega sodišča ni v skladu s pravicami, ki jih narodni skupnosti uživata po prvem odstavku 64. člena ustave. Ustavno sodišče je odločilo, da je treba ugotovljeno neskladje odpraviti v enem letu po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

2. Cilji, načela in poglavitne rešitve zakona

2.1 Cilji

1. Uskladitev prvega odstavka 10. člena Zakona o društvih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-380/06-11 z dne 11. 9. 2008, ki v prvi točki določa, da je navedena določba zakona v neskladju z ustavo.

2. Uskladitev zakona z Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 126/07), Zakonom o uvedbi eura (Uradni list RS, št. 114/06) in Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo).

3. Določitev pravne podlage za zbiranje in obdelovanje osebnih podatkov o zastopniku društva oziroma podružnice tujega društva na način, kakor je že določen v drugih javnih knjigah, ki so namenjene zagotavljanju varnosti pravnega prometa.

2.2 Načela

Predlog zakona ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že ob pripravi veljavnega zakona.

2.3 Poglavitne rešitve predloga zakona

Opredelitev določitve imena društva tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku za društva, ki imajo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti.

Izenačitev registra društev oziroma registra podružnic tujih društev z drugimi javnimi knjigami glede zbiranja osebnih podatkov.

3. Ocena finančnih posledic

Predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun in druga javno finančna sredstva.

4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

4.1 Ureditev v članicah Evropske unije

Primerjalna analiza določb, predloga sprememb zakona z ureditvijo teh vsebin v predpisih o društvih v nekaterih državah EU, je bila pripravljena z namenom ugotoviti, ali predpisi drugih držav sploh imajo določbe o imenu društva oziroma ali določajo, v katerem jeziku mora biti ime društva in ali urejajo tudi varstvo osebnih podatkov zastopnika društva.

Nizozemska

Nizozemski civilni zakonik nima posebnih določb glede imen društev. Med podatki, ki se na podlagi zakona vpisujejo v javni register, so tudi podatki o osebnem imenu in naslovu prebivališča vseh odgovornih oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje društva, način dostopanja do teh podatkov pa, med drugim, ureja posebna odredba.

Avstrija

Avstrijski zakon o društvih iz leta 2002 nima določb glede imena društev, ki jih ustanavljajo pripadniki manjšin, določa le, da mora biti iz imena društva razviden njegov namen in da ime društva ne sme biti zavajajoče ter ne sme dati povoda za zamenjavo z drugimi, že obstoječimi društvi. Glede revidiranja računovodskih izkazov društev zakon določa, da morajo revizorji najmanj dvakrat letno preveriti finančno poslovanje društva in o tem poročati vodstvenemu in/ali morebitnemu nadzornemu organu. Za društvo, katerega prihodki so v dveh zaporednih letih presegli 1.000.000 evrov, pa zakon določa, da mora opraviti kvalificiran obračun. V registru društev se o zastopniku društva vodijo podatki o funkciji, osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov za vročanje poštnih pošiljk in njegov EMŠO. Zakon določa, da lahko pristojni organi uporabljajo osebne podatke, tudi občutljive podatke, v skladu s posebnim zakonom o varstvu osebnih podatkov.

Italija

Italijanski civilni zakonik nima posebnih določb glede imen združenj. V register se poleg drugih podatkov vpisujejo tudi podatki o imenu in priimku upraviteljev ter oseb, pooblaščenih za zastopanje, zakonik pa ne ureja varstva osebnih podatkov teh oseb.

Nemčija

Nemški civilni zakonik (BGB) nima posebnih določb glede imena društev, določa le, da se mora ime društva jasno razlikovati od imen drugih društev, ki so registrirana v istem kraju ali isti občini. Med podatki, ki se vodijo v registru, zakon določa tudi podatek o članih upravnega odbora. Glede posredovanja osebnih podatkov iz registra pa zakon določa, da jih prejemnik lahko uporabi le za namen, za katerega so mu bili posredovani in skladno s predpisi o varstvu osebnih podatkov. Če prejemnik osebnih podatkov ni javna služba, je nadzor nad doslednim izvajanjem predpisov o varstvu osebnih podatkov še strožji.

 

II. BESEDILO ČLENOV

1. člen

V Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06) se v prvem odstavku 10. člena drugi stavek prvega odstavka spremeni tako, da se glasi: »Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime lahko tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.«.

V drugem odstavku se drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.«.

2. člen

V tretjem odstavku 26. člena se v drugi alineji besedilo »5 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »30.000 eurov«.

V tretji alineji tretjega odstavka se besedilo »10 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »50.000 eurov«.

V četrtem odstavku se besedilo »2 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »10.000 eurov«.

3. člen

V prvem odstavku 27. člena se besedilo »200 milijonov tolarjev« nadomesti z besedilom »1.000.000 eurov«.

4. člen

V drugem odstavku 32. člena se črtata prva in četrta alineja.

V tretjem odstavku se pred piko na koncu besedila doda besedilo »ter kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev, od AJPES pa letno poročilo društva za zadnji dve leti, za društva iz 27. člena tega zakona pa tudi revizorjevo poročilo«.

5. člen

V prvem odstavku 33. člena se besedilo »tretje in četrte alineje prvega odstavka« nadomesti z besedilom »druge alineje drugega odstavka«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Pristojno ministrstvo si od AJPES po uradni dolžnosti pridobi poročili iz tretjega odstavka 32. člena za preteklo leto.«

6. člen

Prvi odstavek 40. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Če je društvo trajnejše nelikvidno ali postane dolgoročno plačilno nesposobno, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje.«

V drugem odstavku se črta besedilo »ter med njim«.

7. člen

V 43. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(prisilna likvidacija)«.
V prvem odstavku se besedilo: »likvidacije, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji« nadomesti z besedilom: »prisilne likvidacije, skladno s predpisi, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje«.

V drugem odstavku se pred besedo »likvidacije« doda beseda »prisilne«.

8. člen

V 46. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.«.

9. člen

V 47. členu se za tretjim odstavkom doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(5) Za potrebe registra se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno od podružnice tujega društva in iz že obstoječih zbirk podatkov ministrstva, pristojnega za notranje zadeve.«.

10. člen

V 48. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Za potrebe evidence se osebni in drugi podatki zbirajo neposredno iz centralnega registra društev in centralnega registra podružnic tujih društev.«.

11. člen

Tretji odstavek 50. člena se spremeni tako, da se glasi:
»Ne glede na določbo prejšnjega odstavka veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, za:
– podatek o EMŠO zastopnika društva oziroma podružnice tujega društva, vpisan v centralni register društev, centralni register podružnic tujih društev oziroma evidenco društev v javnem interesu;
- druge osebne podatke zastopnika, vpisane v evidenco društev v javnem interesu, razen podatka o osebnem imenu;
- podatke zbirk listin.«.

12. člen

V 52. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo od 420 do 16.500 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki:«.

V drugem odstavku se besedilo »10.000 do 250.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »42 do 1.000 eurov«.

13. člen

V 53. členu se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi:
»Z globo 420 eurov se za prekršek kaznuje društvo, ki:«.

V drugem odstavku se besedilo »30.000 tolarjev« nadomesti z besedilom »125 eurov«.

PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

14. člen

Slovenski inštitut za revizijo uskladi računovodski standard za društva z določbami 2. člena tega zakona v treh mesecih od njegove uveljavitve.
Do objave sprememb računovodskega standarda v Uradnem listu Republike Slovenije se za društva uporabljajo določbe slovenskega računovodskega standarda 33, če niso v nasprotju s tem zakonom.

15. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu:

Sprememba predstavlja uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo neskladje prvega odstavka 10. člena z ustavo v delu, ki se nanaša na uporabo jezikov narodnosti v imenu društva. Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe navedlo, da je treba procesno jamstvo iz 62. člena ustave (pravica do uporabe svojega jezika in pisave v postopkih pred oblastnimi organi) razumeti in razlagati skupaj s 64. členom ustave, kadar je na območjih, kjer narodni skupnosti živita, stranka postopka pripadnik te skupnosti. Namen posebnih pravic, ki jih navedena ustavna določba v povezavi s 5. členom ustave zagotavlja tema skupnostma in njunim pripadnikom, je ohranitev identitete narodnih skupnosti. Vsebino 64. člena ustave, v katerem ni neposredno določena tudi pravica pripadnikov teh skupnosti v zvezi z uporabo njihovega jezika v postopkih pred državnimi organi, je treba povezati z 11. členom ustave, ki sam zase sicer neposredno ne ureja človekovih pravic, pač pa, izhajajoč iz ustavne zaveze o varstvu in zagotavljanju pravic avtohtonih narodnih skupnosti, na območjih občin, kjer ti skupnosti živita, določa kot uradna jezika (poleg slovenščine) tudi italijanščino in madžarščino (glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-404/05 z dne 21. 6. 2007, Uradni list RS, ŠT. 64/07 in Odl. US XVI, 101, točka 6 obrazložitve).

Ustavno sodišče je v obrazložitvi odločbe tudi navedlo, da na podlagi četrtega odstavka 64. člena ustave zakon ureja položaj in način uresničevanja pravic italijanske in madžarske narodne skupnosti na območjih, kjer živita, ter tiste pravice, ki jih pripadniki teh narodnih skupnosti uresničujejo tudi zunaj teh območij. Zakonodajalec zato tudi glede jezika, v katerem je ime društva, s sedežem na območju, kjer narodni skupnosti živita, lahko določi, kako se pri tem uresničujejo pravice teh skupnosti. Vendar mora pri tem spoštovati njun ustavnopravni položaj in pravice. Italijanščine in madžarščine kot jezikov avtohtonih narodnih skupnosti na območjih, kjer ti živita, zato ne sme obravnavati kot tujih jezikov. To pa pomeni, da v teh razmerjih italijanščine in madžarščine ni dopustno (ob slovenščini) uporabljati kot prevod. Pravice v zvezi z uporabo jezikov teh narodnih skupnosti mora urejati z določitvijo načina neposredne uporabe teh jezikov, torej italijanskega in madžarskega jezika. Ker izpodbijana ureditev za društva s sedežem na območju, kjer avtohtoni skupnosti živita, določa uporabo prevoda imena društva v italijanskem ali madžarskem jeziku in ne uporabe tega jezika samega, ni v skladu s pravicami, ki jih ti narodni skupnosti uživata po prvem odstavku 64. člena ustave. Zato je Ustavno sodišče odločilo, da je prvi odstavek 10. člena Zakona o društvih v neskladju z navedeno določbo ustave.

Zaradi takšne odločitve Ustavnega sodišča je bilo treba drugi stavek prvega odstavka 10. člena Zakona o društvih spremeniti tako, da je lahko ime društva, ki ima sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, (poleg slovenščine) tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.

K 2. členu:

Sprememba tretjega in četrtega odstavka 26. člena predstavlja pretvorbo višine prihodkov društva iz tolarjev v evre ter hkrati dviguje prag za vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva, in sicer iz 20.865 evrov (5 milijonov tolarjev) na 30.000 evrov oziroma 41.727 evrov (10 milijonov tolarjev) na 50.000 evrov ter za vodenje knjige prejemkov in izdatkov iz 8.346 evrov (2 milijonov tolarjev) na 10.000 evrov. Za vodenje poenostavljenega enostavnega knjigovodstva Zakon o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99) za druge osebe javnega prava in druge pravne osebe zasebnega prava, npr. politične stranke določa letni prihodek manjši od 1.000.000 tolarjev, kar predstavlja 4.173 evrov. V letošnjem normativnem programu vlade pa je predvidena tudi sprememba Zakona o računovodstvu, ki bo dvignila navedeni prag na 10.000 evrov. To je namreč znesek, ki predstavlja tako nizke prihodke, ki opravičujejo, da lahko pravna oseba vodi le knjigo prejemkov in izdatkov, preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.

K 3. členu:

Sprememba prvega odstavka 27. člena predstavlja pretvorbo višine prihodkov oziroma odhodkov društva iz tolarjev v evre ter hkrati dviguje prag za obvezno revidiranje računovodskih izkazov društva. Po podatkih AJPES za leto 2007 namreč le štiri društva oziroma zveze društev izkazujejo prihodke med 834.585 evrov (200 mio. SIT) in 1.000.000 evrov, predlagana sprememba pa je primerljiva tudi z ureditvijo v avstrijskem zakonu.

K 4. členu in 5. členu

Ker pristojni organ hrani temeljni akt društva v zbirki listin (tudi v programu SPIS) in ker morajo društva predložiti AJPES letna poročila in revizorjeva poročila, si lahko pristojno ministrstvo v postopku podelitve statusa in preverjanju, ali društvo še deluje v javnem interesu, navedene listine pridobi samo po uradni dolžnosti.

K 6. členu:

Sprememba je potrebna zaradi uskladitve s terminologijo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, prav tako pa navedeni zakon ne dovoljuje več predlagati postopka prisilne poravnave po začetku stečajnega postopka. Zato je treba drugi odstavek 40. člena zakona uskladiti tako, da lahko društvo predlaga upnikom sklenitev prisilne poravnave le pred začetkom stečajnega postopka.

K 7. členu:

Sprememba naslova in določb prvega in drugega odstavka 43. člena zakona je potrebna zaradi uskladitve s pojmom »prisilna likvidacija« in terminologijo Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju.

K 8., 9. in 10. členu:

S spremembo 46., 47. in 48. člena zakona se vzpostavlja zakonska podlaga za pridobitev podatkov iz obstoječih zbirk osebnih podatkov.

K 11. členu:

Sprememba je potrebna zaradi uskladitve z Zakonom o varstvu osebnih podatkov.

K 12. členu:

Sprememba 52. člena predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v evre ter njeno zaokrožitev.

K 13. členu:

Sprememba 53. člena predstavlja pretvorbo višine globe iz tolarjev v evre ter njeno zaokrožitev.

K 14. členu:

Zaradi spremembe zneskov iz 26. člena zakona je potrebna tudi sprememba računovodskega standarda za društva, ki ga mora Slovenski inštitut za revizijo v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona uskladiti z njegovimi spremembami.


K 15. členu:

Za uveljavitev zakona ni potrebno daljše obdobje, zato bo začel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO:

10. člen
(ime društva)

(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, ime lahko sestavlja tudi prevod imena v italijanskem ali madžarskem jeziku. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. Iz imena društva mora biti razvidna dejavnost društva. Ime društva ima lahko tudi dodatek, ki društvo podrobneje označuje.
(3) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
(4) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
(5) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
(6) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.

26. člen
(računovodstvo)

(1) Društvo mora zagotavljati podatke o svojem finančnem in materialnem poslovanju na način in v obliki, ki ju določi s temeljnim ali posebnim aktom, v skladu s tem zakonom in računovodskim standardom za društva. Društvo, ki opravlja pridobitno dejavnost, mora podatke o finančnem in materialnem poslovanju iz te dejavnosti voditi in izkazovati ločeno.
(2) Društvo vodi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva, prirejenega za njegove potrebe.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, lahko društvo s temeljnim aktom ali posebnim aktom določi, da bo vodilo knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, če izpolnjuje vsaj dve izmed naslednjih meril:
– da povprečno število redno zaposlenih preteklega poslovnega leta ne presega dva;
– da letni prihodki preteklega poslovnega leta ne presegajo 5 milijonov tolarjev;
– da povprečna vrednost sredstev (aktive) na začetku poslovnega leta ne presega 10 milijonov tolarjev.
(4) Društvo, ki ne opravlja pridobitne dejavnosti ali jo opravlja le občasno in čigar prihodki preteklega poslovnega leta so manjši od 2 milijonov tolarjev, lahko vodi le knjigo prejemkov in izdatkov (blagajniški dnevnik), preostale podatke za letno poročilo pa zagotovi z letnim popisom in ocenitvijo.
(5) Društvo mora za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, izdelati letno poročilo, ki vsebuje bilanco stanja in izkaz poslovnega izida s pojasnili k izkazom ter poročilo o poslovanju društva. Poročilo mora obsegati resnični prikaz premoženja in poslovanja društva. Ob statusnih spremembah oziroma prenehanju društva mora izdelati letno poročilo tudi med letom, po stanju na dan statusne spremembe ali prenehanja.
(6) Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila morata biti v skladu z računovodskim standardom za društva. Poslovne knjige in letno poročilo morajo omogočiti ocenjevanje, ali so presežki prihodkov nad odhodki porabljeni za namene, določene v tretjem odstavku 24. člena tega zakona.
(7) Letno poročilo sprejme zbor članov društva. Poročilo je veljavno sprejeto, če je bil pred sprejetjem opravljen notranji nadzor nad finančnim in materialnim poslovanjem društva, ki mora zajemati zlasti ugotavljanje, ali so izpolnjene zahteve iz petega in šestega odstavka tega člena.

27. člen
(revidiranje izkazov)

(1) Računovodske izkaze društva, čigar prihodki oziroma odhodki so v preteklem poslovnem letu presegli 200 milijonov tolarjev, mora pred sprejetjem letnega poročila revidirati revizijska družba ali samostojni revizor (v nadaljnjem besedilu: revizor), na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje.
(2) Revizor ugotavlja tudi, ali je poročilo o poslovanju društva skladno z revidiranimi računovodskimi izkazi in zahtevami tega zakona. Revizorjevo poročilo mora vsebovati tudi pojasnjevalni odstavek, iz katerega je razvidna ocena iz šestega odstavka prejšnjega člena.
(3) Revizija mora biti opravljena v roku šestih mesecev po koncu poslovnega leta.

32. člen
(vloga)

(1) Vlogo za podelitev statusa društva v javnem interesu društvo poda pri pristojnem ministrstvu.
(2) Vlogi mora priložiti:
– kopijo veljavnega temeljnega akta društva, ki je v zbirki listin registra društev;
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, ki je vpisan v register društev, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča;
– poročilo o delu, iz katerega mora biti razvidno izvajanje programov, projektov in drugih aktivnosti, ki jih je društvo izvajalo v javnem interesu v zadnjih dveh letih, in o porabi sredstev za njihovo doseganje;
– letno poročilo društva za zadnji dve leti, društvo iz 27. člena tega zakona pa tudi revizorjevo poročilo;
– sprejet program prihodnjega delovanja na teh področjih;
– dokazilo o rezultatih svojega delovanja;
– morebitna druga dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih določa posebni zakon.
(3) Pristojno ministrstvo si v postopku podelitve statusa društva v javnem interesu iz uradne evidence pridobi podatek o registraciji društva, ustanoviteljih in zastopniku društva.

33. člen
(obveščanje)

(1) Društvo v javnem interesu mora pristojnemu ministrstvu predložiti poročili iz tretje in četrte alineje prvega odstavka prejšnjega člena za preteklo leto, po poteku starega pa tudi nov program prihodnjega delovanja, vse do 31. marca tekočega leta.
(2) Pristojni organ mora o vseh spremembah podatkov, ki se vpisujejo v evidenco iz 48. člena tega zakona, pristojno ministrstvo obvestiti v osmih dneh od registracije sprememb.

40. člen
(prisilna poravnava in stečaj)

(1) Če je društvo dalj časa plačilno nesposobno ali prezadolženo, se nad njim lahko opravi stečajni postopek po predpisih, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo.
(2) Pred začetkom stečajnega postopka ter med njim lahko društvo upnikom predlaga sklenitev prisilne poravnave.
(3) Nad društvom v javnem interesu se lahko opravi stečajni postopek le po predhodnem soglasju pristojnega ministrstva.
(4) Pristojno ministrstvo poda soglasje iz prejšnjega odstavka, če ugotovi, da s stečajem društva ne bo huje ogroženo izvajanje dejavnosti, ki je v javnem interesu.

43. člen
(sodna likvidacija)

(1) V primeru iz drugega odstavka 39. člena tega zakona ter v primeru prenehanja društva po 41. in 42. členu tega zakona pristojno sodišče izvede postopek likvidacije, skladno s predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Odločitev nadomesti sklep iz drugega odstavka 38. člena tega zakona.
(2) Kadar pristojni organ razpolaga s podatki o premoženju društva, pa likvidacije ne predlaga upnik, jo sodišču predlaga pristojni organ.

46. člen
(register društev)

(1) Društva se vpisuje v register društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot centralna informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register društev).
(2) Za vodenje registra je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) V registru se obdelujejo naslednji osebni podatki:
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva (registrska knjiga);
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča ustanoviteljev društva oziroma osebno ime zastopnika pravne osebe, kadar je ustanovitelj pravna oseba (zbirka listin).

47. člen
(register podružnic tujih društev)

(1) Podružnice tujih društev se vpisuje v register podružnic tujih društev. Register sestavljata registrska knjiga in zbirka listin. Registrska knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov za območje Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: centralni register podružnic tujih društev).
(2) Za vodenje registra podružnic tujih društev je pristojen organ, določen v prvem odstavku 17. člena tega zakona, za vodenje centralnega registra podružnic tujih društev pa tudi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(3) V registru podružnic tujih društev se obdelujejo naslednji osebni podatki:
– osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika tujega društva v Republiki Sloveniji (registrska knjiga);
– osebno ime zastopnika tujega društva (zbirka listin).

48. člen
(evidenca društev v javnem interesu)

(1) Evidenco društev, ki jim je podeljen status društva v javnem interesu na podlagi tega zakona, vodi pristojno ministrstvo. Evidenco sestavljata evidenčna knjiga in zbirka listin. Evidenčna knjiga se vodi tudi kot informatizirana zbirka podatkov.
(2) V evidenci se obdelujejo naslednji osebni podatki: osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva.

50. člen
(namen zbiranja in javnost podatkov)

(1) Register društev, register podružnic tujih društev ter evidenca društev v javnem interesu so namenjeni vpisu in javni objavi podatkov o pravno pomembnih dejstvih o društvih.
(2) Vsi podatki, vpisani v register društev in podružnic tujih društev ter evidenco društev v javnem interesu, so javni in jih sme vsakdo pregledovati, prepisovati ali zahtevati njihov izpis.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, za podatke zbirk listin veljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(4) Kdor v pravnem prometu vestno ravna in se pri tem zanese na podatke, vpisane v registra iz prvega odstavka tega člena, ga ne prizadenejo škodljive pravne posledice. Nihče se ne more sklicevati na to, da ni poznal vpisanih podatkov, razen če zakon določa drugače.

52. člen

(1) Z globo od 100.000 do 4.000.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. opravlja dejavnost, ki ni določena s temeljnim aktom (prvi odstavek 9. člena);
2. kot tuje društvo deluje v Republiki Sloveniji preko podružnice, ki ni vpisana v register podružnic tujih društev (prvi odstavek 23. člena);
3. premoženje društva deli med člane oziroma presežka prihodkov nad odhodki ne porabi za uresničevanje namena ter ciljev oziroma opravljanje nepridobitne dejavnosti, določene v temeljnem aktu (drugi in tretji odstavek 24. člena);
4. poslovnih knjig ne vodi skladno z določbami drugega, tretjega, četrtega ali šestega odstavka 26. člena ali neresnično prikazuje podatke o finančnem in materialnem poslovanju (peti odstavek 26. člena).
(2) Z globo od 10.000 do 250.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.

53. člen

(1) Z globo 100.000 tolarjev se za prekršek kaznuje društvo, ki:
1. v pravnem prometu ne uporablja le svojega registriranega imena (peti odstavek 10. člena);
2. spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva in v roku 30 dni od nastale spremembe ne vloži zahteve za registracijo spremembe (prvi odstavek 20. člena);
3. v roku 30 dni po sprejetih statusnih spremembah pri registrskem organu ne vloži zahteve za registracijo društva, ki je nastalo s spojitvijo, oziroma registracijo pripojitve društva (prvi odstavek 21. člena);
4. je v temeljnem aktu določilo, da bo način zagotavljanja podatkov o svojem finančno-materialnem poslovanju uredilo v posebnem aktu, pa tega ne uredi (prvi odstavek 26. člena);
5. letnega poročila ne predloži v roku AJPES oziroma letnemu poročilu ne priloži revizorjevega poročila, kadar je to potrebno (prvi in drugi odstavek 29. člena).
(2) Z globo 30.000 tolarjev se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba društva.


Vir: Urad vlade za informiranje - Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o društvih.

Ključne besede:
zakon o društvih
društvo

Zadnji članki iz rubrike:

13.3.2020 14:47:14:
Društva - sprejem letnega poročila

5.1.2020 12:00:50:
Skupni sporazum za določitev višine nadomestil za javno priobčitev fonogramov na prireditvah v organizaciji ljubiteljskih kulturnih društev

30.10.2019 15:48:08:
Občasno prirejanje klasičnih iger na srečo

22.10.2019 7:10:39:
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti

30.9.2019 15:21:47:
Uskladitev ustanovitvenih (temeljnih) aktov društev in zvez društev

Najnovejši članki:

3.7.2020 14:45:41:
Koledar poročanja - julij 2020

2.7.2020 19:13:15:
Predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

1.7.2020 15:17:31:
Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT