Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 28.8.2009 14:34:19

Pravice ministrov in generalnega sekretarja vlade po prenehanju mandata

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Pravice ministrov in generalnega sekretarja vlade po prenehanju mandata

Vlada se je na seji 27. avgusta 2009 seznanila z informacijo o pravicah ministrov in generalnega sekretarja Vlade RS po prenehanju mandata ter razveljavila sklep, ki se nanaša na določitev njihovega števila dni letnega dopusta po prenehanju funkcije.

Vlada je na seji sprejela sklep, s katerim ugotavlja, da ministrom in generalnemu sekretarju Vlade RS po prenehanju mandata v času prejemanja nadomestila plače ne pripada pravica do letnega dopusta in posledično regres za letni dopust. Obenem je vlada razveljavlja sklep Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja št. 10006-1/2009/7 z dne 24.3.2009 v delu, ki se nanaša na določitev števila dni letnega dopusta za ministre in generalnega sekretarja vlade po prenehanju funkcije, komisija pa mora obnoviti postopek izdaje individualnih odločb o določitvi letnega dopusta posameznemu ministru in generalnemu sekretarju vlade po prenehanju funkcije.

V skladu s prvim odstavkom 32. člena Zakona o Vladi Republike Slovenije se za pravice predsednika vlade, ministrov in generalnega sekretarja vlade do plače in nadomestil ter drugih osebnih prejemkov in povračil, do socialnega zavarovanja in dopustov ter za pravice po prenehanju mandata smiselno uporabljajo določbe Zakona o poslancih. Pravice poslancev po prenehanju mandata so urejene v 38. členu Zakona o poslancih, ki v 38. členu določa:

38. člen
Poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve, niti ni izpolnil pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, ima pravico do nadomestila plače v višini plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal funkcijo, dokler se ne zaposli oziroma dokler ne izpolni pogojev za upokojitev po splošnih predpisih, vendar najdlje eno leto od prenehanja mandata.
Pravica do nadomestila iz prejšnjega odstavka se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev po splošnih predpisih ali po tem zakonu, vendar najdlje še za eno leto. Čas iz prejšnjih dveh odstavkov se šteje poslancu , ki mu je prenehal mandat, v delovno dobo. V tem času je socialno zavarovan po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju. Če ima v tem času pravico do letnega dopusta, mu pripada tudi regres za letni dopust , ob upokojitvi pa mu pripada pravica do odpravnine.

V zvezi s statusom poslancev in glede na določbe 32. člena Zakona o vladi tudi ministrov ter generalnega sekretarja vlade po prenehanju mandata v času prejemanja nadomestila plače, je mogoče ugotoviti, da je njihov status poseben status po tem zakonu, to je status funkcionarja po prenehanju mandata s pravico do nadomestila plače. V tem času imajo pravice, določene v 38. členu zakona o poslancih, torej pravico do nadomestila plače, pri čemer se jim čas prejemanja nadomestila plače šteje v delovno dobo, v tem času pa so tudi socialno zavarovani po predpisih, ki urejajo socialno zavarovanje oseb v delovnem razmerju, ob upokojitvi pa jim pripada tudi pravica do odpravnine. Njihovega statusa v času prejemanja nadomestila plače ni mogoče enačiti s pravicami, ki so jih imeli v času opravljanja funkcije, niti s pravicami oseb v delovnem razmerju po splošnih predpisih, saj gre za ureditev v posebnem zakonu. V času opravljanja funkcije so njihove pravice do plače, nadomestil plače, delovne dobe in socialnega zavarovanja ter drugih osebnih prejemkov ter nadomestil in letnega dopusta posebej določene in urejene v 23. do 31. členu zakona o poslancih in se glede nobene pravice ne sklicuje zakon na pravice, ki gredo zaposlenim po splošnih delovnopravnih predpisih, niti v času opravljanju funkcije niti po prenehanju mandata.

Glede pravice do letnega dopusta ter regresa za letni dopust je v tretjem odstavku zgoraj navedenega 38. člena Zakona o poslancih določeno, da če imajo poslanci in glede na določbo 32. člena zakona o vladi tudi ministri in generalni sekretar vlade v tem času pravico do letnega dopusta, jim pripada tudi regres za letni dopust. Regres za letni dopust zgoraj navedeni člen Zakona o poslancih torej veže na pravico do letnega dopusta, kar je tudi standard oziroma splošno pravilo v delovno pravni zakonodaji. V prvem odstavku 131. člena Zakona o delovnih razmerjih je namreč določeno, da je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače. Glede dikcije tretjega odstavka 38. člena Zakona o poslancih o pravici do letnega dopusta je mogoče ugotoviti, da sam zakon v delu, ko navaja, da če imajo v tem času pravico do letnega dopusta, jim pripada tudi regres za letni dopust, dopušča možnost, da se tem funkcionarjem v času prejemanja nadomestila plače po prenehanju mandata določi s tem ali drugim predpisom, da jim v tem času pripada tudi pravica do letnega dopusta. Takšnega predpisa v tem trenutku ni. Pravice funkcionarjev v času prejemanja nadomestila po prenehanju mandata namreč ni mogoče enačiti s pravicami v času opravljanja funkcije niti s pravicami zaposlenih oziroma oseb v delovnem razmerju po splošni delovno pravni zakonodaji, saj so njihov status in pravice v času prejemanja nadomestila po prenehanju mandata predmet urejanja v posebnem zakonu - Zakonu o poslancih, pri čemer jim pripadajo izključno pravice iz 38. člena tega zakona.

Pravica do letnega dopusta za ministrov in generalnega sekretarja vlade v času prejemanja nadomestila po prenehanju mandata bi bila tudi v nasprotju z namenom pravice do plačanega letnega dopusta kot temeljne socialne pravice. Pravica do letnega dopusta obsega pravico do odsotnosti z dela in pravico do nadomestila plačila za čas te odsotnosti. Iz narave te pravice izhaja, da je za njen uresničevanje bistveno, da gre za prekinitev opravljanja delavčevih delovnih obveznosti zaradi počitka in rekreacije ter izrabe prostega časa v skladu z njegovimi potrebami in potrebami njegove družine. Tudi iz sodne prakse Sodišča Evropske skupnosti izhaja, da naj bi bil letni dopust namenjen počitku, pridobitvi distance in oddihu ter skrbi po učinkoviti zaščiti delavčeve varnosti in zdravja. Ministri in generalni sekretar vlade v času prejemanja nadomestila po prenehanju mandata do organa, ki jim izplačuje nadomestilo, nimajo nobene delovne obveznosti, niti ne koristijo oziroma uveljavljajo drugih vrst upravičenih odsotnosti z dela, npr. bolniška odsotnost, izredni letni dopust. Na podlagi 16. člena Zakona o funkcionarjih pristojni organ sicer lahko določi, da je funkcionar v času, ko uveljavlja pravico do nadomestila plače, dolžan v določenem državnem organu opravljati posamezna dela, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi, znanju in zmožnostim; če funkcionar odkloni opravljanje takšnih del, mu pravica do nadomestila plače preneha, vendar se ta člen zakona o funkcionarjih za predsednika vlade, ministre in generalnega sekretarja vlade ne uporablja, saj se glede na določbo prvega odstavka 32. člena zakona o vladi za pravice po prenehanju mandata navedenih funkcionarjev smiselno uporabljajo določbe Zakona o poslancih, ki pa podobne določbe o možnosti naložitve kakršnekoli delovne obveznosti funkcionarjem po tem zakonu po prenehanju mandata v času prejemanja nadomestila ne omogoča.

Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja je s sklepom št. 10006-1/2009/7 dne 24.3.2009 določila letni dopust za leto 2009 tudi ministrom in generalnemu sekretarju vlade po prenehanju funkcije v obsegu in na način, kot jim je bil določen v času trajanja dopusta. Ob upoštevanju vseh zgoraj navedenih dejstev vlada ugotavlja, da ministrom in generalnemu sekretarju po prenehanju mandata ni mogoče določiti dopusta na način in v obsegu, kot jim je bil določen v času trajanja mandata, ker ni mogoče ugotoviti zakonskih podlag za to, da jim dopust dejansko pripada tudi za čas, ko jim gre nadomestilo plače po prenehanju mandata. V tem času imajo izključno pravice, določene v 38. členu Zakona o poslancih in med njimi ni naštete pravice do dopusta. Te pravice pa jim ne priznava tudi noben drug predpis. Dopust je sicer omenjen v zadnjem odstavku 38. člena, vendar ne kot dodeljena pravica, le kot predpogoj za to, da pridobijo pravico do regresa. Glede na navedeno je Vlada RS razveljavila zgoraj navedeni sklep v delu, ki se nanaša na določitev letnega dopusta za leto 2009 ministrom in generalnemu sekretarju vlade po prenehanju mandata.

Ker so se na podlagi navedenega sklepa Komisije Vlade RS za administrativne zadeve in imenovanja o določitvi letnega dopusta za leto 2009 ministrom in generalnemu sekretarju vlade po prenehanju funkcije izdale in vročile individualne odločbe o določitvi letnega dopusta za leto 2009, predstavlja sklep Vlade RS drugačno rešitev predhodnega vprašanja - obstoja pravice do letnega dopusta ministrov in generalnega sekretarja po prenehanju funkcije, kar je na podlagi 4. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku v povezavi s 4. členom tega zakona, razlog za obnovo postopka izdaje individualnih odločb o določitvi letnega dopusta za leto 2009 ministrom in generalnemu sekretarju po prenehanju funkcije.

Vir: UVI

Ključne besede:
ministr
generalni sekretar
prenehanje mandata

Zadnji članki iz rubrike:

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

28.10.2019 14:06:03:
Vlada je sprejela Odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi s socialnimi transferji

28.10.2019 13:45:01:
Vlada sprejela mnenje o zahtevi Vrhovnega sodišča za oceno ustavnosti Zakona o davčnem postopku in Zakona o odvetništvu

Najnovejši članki:

18.11.2019 18:22:27:
Minimalna plača od 1. januarja 2019

14.11.2019 15:49:55:
Informacije v zvezi s pridobitvijo Potrdila o prijavi prebivanja za študente iz EU

14.11.2019 13:13:02:
Novosti pri KIDO (konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka)

13.11.2019 14:10:38:
Info točka za tujce

12.11.2019 18:53:13:
Obvestilo FURS o posledicah napak pri predlaganju REK obrazcev in njihovih popravkov zaradi pravil zapiranja terjatev s plačili

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT