Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 25.9.2009 16:21:07

Predlog izhodišč modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlog izhodišč modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji Racunovodja.com

Na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so predstavili predlog izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema v Sloveniji. Povzetek izhodišč:

Modernizacija pokojninskega sistema

BISTVENE SPREMEMBE V OBVEZNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Zakonsko povišanje polne in minimalne starosti in izenačitev pogojev za pridobitev pravic moških in žensk

Kljub večjemu poudarku na »mehkih« pristopih k dvigovanju dejanske upokojitvene starosti, bo potrebno na novo opredeliti polno in minimalno starost. Polno starost bi tako za moške in ženske dvignili na 65 let, minimalno starost za upokojitev pa na 60 let. V Sloveniji imamo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami, najnižjo minimalno starost za upokojitev moških 58 let in eno izmed najnižjih za ženske 56 let in 4 mesece. Pri ženskah ima podobno nizko starost za upokojitev žensk le še Romunija (58 let in 4 mesece).

Vzpostavitev spodbudnejše politike bonusov in restriktivnejše politike malusov ter črtanje časovnih bonusov

Trenutno bonusi in malusi ne opravljajo svoje funkcije, ki je spodbujevanje daljšega ostajanja v zaposlitvi in preprečevanje prezgodnjega upokojevanja. Predlagane spremembe maluse in bonuse za kasnejše upokojevanje povečujejo na 0,3 % na mesec pred ali po dopolnjeno polno starostjo. Predlog uvaja dodatni bonus za tiste, ki ostanejo v zaposlitvi tudi po dopolnjeni polni delovni dobi. Vsako nadaljnje leto bi tako državljanom prineslo 2% višjo pokojnino, brez omejitev poviševanja. Prav tako je potrebno razmisliti o črtanju časovnih bonusov, ki so jih bolj ali ne odpravile že vse evropske države. V Sloveniji je namreč možnost časovnih bonusov za vojaščino in otroke močno zmanjševala pozitivne učinke pokojninske reforme iz leta 2000.

Vzpostavitev večje fleksibilnosti in odprtosti instituta delne upokojitve

Ta bi po novem omogočal delno upokojitev tudi drugim osebam in ne le osebi, ki ima sklenjeno delovno razmerje, kar pomeni, da delna upokojitev pride v poštev tudi za druge kategorije zavarovancev (npr. samozaposlene, kmete itd.). Prav tako bi bilo v primeru delne upokojitve potrebno omogočiti fleksibilen delovni čas ob zakonski ureditvi dnevnega minimuma. Obenem bi veljalo zakonsko ureditev spremeniti na način, da bi imeli vsi zavarovanci možnost delno ostati v zaposlitvi ter prejemati delno pokojnino.

Podaljšanje obračunskega obdobja za odmero pokojnine

Sedanji način odmere, z upoštevanjem najugodnejših zaporednih 18 let zavarovanja po letu 1970, ne omogoča pravičnega načina odmere pokojnine, saj upošteva dohodke, za katere so bili plačani prispevki iz krajšega obdobja. V kolikor bi se upoštevali plačani prispevki iz daljšega obdobja – 35 let, bi bil omogočen pravičnejši način odmere pokojnine, saj zaslužki večinoma naraščajo sorazmerno z naraščanjem let delovne dobe (npr. dodatek na delovno dobo), morebitna vmesna prekinitev zaporedja, pa bi lahko privedla do bistvenega znižanja pokojnine. Ob tem je potrebno poudariti, da ima Slovenija še vedno najkrajše obdobje za odmero pokojnine v primerjavi z drugimi evropskimi državami, nikjer se namreč za obračun ne upošteva krajše obdobje od 25 let.

Vsako delo šteje

Glede na to, da je zaradi nizke obremenitve s prispevki za socialno varnost trenutno zelo razširjeno opravljanje dela na podlagi pogodb o delu oziroma dela v drugih odvisnih razmerjih, ki niso delovna razmerje, je potrebno proučiti možnost, da se za vsa dela, ne glede na to, v kakšnem pravnem razmerju je bilo neko delo opravljeno (pogodba o zaposlitvi, pogodbi o delu, avtorska pogodba ter druge pogodbe civilnega prava, študentsko delo oziroma delo na podlagi kakršnekoli druge pogodbe), plačujejo sorazmerno enaki prispevki glede na višino dohodka. Ukrep »VSAKO DELO ŠTEJE«. S tem bi bila zagotovljena večja fleksibilnost delovne sile, saj formalno pravni status ponudnika delovne sile ne bi bil več pomemben z vidika zavarovanja. Delodajalec bi tako plačal za stroške dela enako ne glede na status in položaj ponudnika dela. ZPIZ-1 sedaj določa, da se obvezno zavaruje samo oseba, ki v okviru kakšnega drugega pravnega razmerja opravlja delo, vendar pa ni zavarovana na drugi podlagi. V zvezi s tem je potrebno preučiti možnost, da se mora oseba, ki je že obvezno zavarovana in v kolikor opravlja poleg tega še neko drugo delo ali dejavnost, obvezno zavarovati tudi za to drugo delo. Pri tem bo potrebno preučiti možnost določitve uvedbe najvišjega zneska prispevkov, ki ga je v posameznem obračunskem obdobju (letu), največ dolžan plačati zavarovanec iz naslova obveznega zavarovanja. V skladu z vplačanimi prispevki pa se vsem osebam, ki opravljajo (neko) delo, zagotovijo tudi minimalni standardi iz pokojninskega sistema. Omogoči se tudi neoviran prostovoljni vstop v obvezno zavarovanje za ožji obseg pravic.

Izločitev čistih socialnih transferjev

Z namenom zagotovitve preglednejšega poslovanja pokojninske blagajne se iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja izloči vse transferje oziroma socialne dajatve, ki se znotraj pokojninskega sistema zagotavljajo upravičencem iz državnega proračuna, in ki se ne financirajo iz prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. S tem se zagotovi ločitev socialnih dajatev od čistih pokojninskih dajatev (starostna, invalidska, vdovska in družinska pokojnina), ki se financirajo iz pobranih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tako izločeni transferji in socialni dodatki se prenesejo v zato predvideno zakonodajo. V skladu z navedenim ukrepom se tako npr. pravica do dodatka za pomoč in postrežbo prenese v Zakon o dolgotrajni oskrbi, državno pokojnino in pravico do varstvenega dodatka, ki je prejemek uživalcev starostnih, invalidskih, vdovskih in družinskih pokojnin zaradi zagotovitve socialne varnosti, pa se prenese v Zakon o socialnem varstvu.

BISTVENE SPREMEMBE V OBVEZNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Preoblikovanje obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja – vzpostavitev poklicnega pokojninskega zavarovanja

Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje se sooča z vrsto pomanjkljivosti, vsekakor pa ne služi namenu, za katerega je bil ustanovljen. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje pa je možno brez večjih sistemskih sprememb preoblikovati v učinkovit sistem poklicnega varčevanja, katerega namen je možnost črpanja predčasne pokojnine za tiste delavce, ki delajo na delovnih mestih, ki so težka in zdravju škodljiva oziroma jih po določeni starosti ni moč uspešno opravljati. Vzpostavitev poklicnega pokojninskega zavarovanja zagotavlja pravico do predčasne upokojitve s pravico do poklicne pokojnine, ki se izplačuje od trenutka predčasne upokojitve do izpolnitve pogojev za upokojitev v obveznem pokojninskem zavarovanju. Edini pogoj za pridobitev pravice do poklicne pokojnine je, da zavarovančeva pokojninska doba skupaj z dodano dobo zadošča za pridobitev pravice do starostne pokojnine v obveznem zavarovanju. Posameznik pridobi na podlagi vključitve v poklicno pokojninsko shemo dodano dobo v višini četrtine obdobja, v katerem je dejansko opravljal delo na delovnem mestu, ki je težko in zdravju škodljivo oziroma, ga po določeni starosti ni moč uspešno opravljati. Določi se enotna prispevna stopnja za vsa delovna mesta, za katera so delodajalci dolžni plačevati prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Država pa delodajalcem zagotovi učinkovit postopek določitve oziroma ukinitve delovnega mesta kot takšnega, na katerem je obvezna vključitve v poklicno pokojninsko shemo. Poklicna pokojninska shema bi se izvajala v obliki vzajemnega pokojninskega sklada, ki bi ga upravljala zavarovalnica, ki bi tudi izplačevala poklicne pokojnine.

BISTVENE SPREMEMBE V PROSTOVOLJNEM DODATNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Modernizacija prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja

Zaradi zagotavljanja preglednosti poslovanja posameznih izvajalcev ter zagotavljanja izenačenosti pravic zavarovancev oziroma članov, bi bilo potrebno zasledovati cilj poenotenja izvajalcev, s katerim bi se zagotovilo preglednejše delovanje, učinkovit nadzor, predvsem pa medsebojna primerljivost delovanja in doseženih rezultatov, ki sta bistvenega pomena pri odločanju posameznikov h kateremu izvajalcu bodo pristopili. Glede na navedeno bi bilo smiselno, da se kot enotni produkt vpelje vzajemni pokojninski sklad, ki se je že do sedaj izkazal kot učinkovitejši, predvsem z vidika preglednejšega delovanja, bolj pogostega poročanja nadzornemu organu, kot tudi z vidika informiranja članov. Predlagana rešitev poenotenja izvajalcev bi šla v smeri razvoja t.i. krovnega (pokojninskega) sklada, ki je bil v slovensko zakonodajo uveden z novelo Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Ur.l. RS, št. 92/2007). Prav tako bi bilo potrebno razmisliti o ločitvi individualnega in kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja s čimer bi se doseglo jasnejšo razdelitev na II. in III. steber pokojninskega zavarovanja, ki je v svetu namenjena predvsem oblikovanju različnih lastnosti in priznavanju različnih pravic. Določene prilagoditve pa bo potrebno izvesti tudi na področju minimalne zajamčene donosnosti, stroškov upravljavcev in davčnih ter podobnih spodbud za povečanje vključenosti. Zagotoviti je potrebno tudi ustrezen nadzor in sodelovanje članov pri upravljanju s premoženjem pokojninskega sklada.

Vzpostavitev novega pokojninskega sistema

BISTVENE SPREMEMBE V OBVEZNEM POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU

Prvega januarja 2015 v Sloveniji začne veljati nov pokojninski sistem, v katerega se vključijo vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali kasneje oziroma, ki so na dan 1. januar 2015 stari manj kot 55 let. Ostali ostanejo v moderniziranem pokojninskem sistemu. Nov sistem izhaja iz temeljnih načel in poslanstva obstoječega pokojninskega sistema. Ohranja pomen prvega stebra in s tem javnega pokojninskega sistema. Prav tako ohranja načela redistribucije in solidarnosti. V sistem obveznega pokojninskega zavarovanja se vpelje sistem navideznih pokojninskih računov (Notional defined contribution). V sistemu navideznih računov se vplačani prispevki zavarovanca evidentirajo na njegovem osebnem računu. Osebni računi so navidezni, saj se prispevki v okviru dokladnega sistema uporabijo za sprotno izplačevanje pravic upokojencev (t.i. pay-as-you-go). Višina posameznikove pokojnine je odvisna od višine vplačanih prispevkov, ki so evidentirani na njegovem navideznem osebnem računu, dolžine vplačevanja in pričakovane preostale življenjske dobe posameznikove generacije ob njegovi upokojitvi. Sredstva, zbrana na navideznih osebnih računih, se obrestujejo v skladu z naprej določenim donosom. V državah, ki že imajo uveljavljen tak sistem, zbrana sredstva usklajujejo z rastjo plač (bodisi z rastjo realnih plač ali pa z rastjo mase realnih plač)ali z rastjo BDP. Vezava na realno ekonomsko kategorijo tako NDC sistem opremi z ohranjanjem koraka z gospodarskim napredkom družbe. Bistvo delovanja NDC sistema je v dosledni indeksaciji prispevkov posameznikov, ki so zavedeni na individualne račune, preglednosti in razumljivosti. Vsak posameznik namreč od administratorja sistema dobiva informacijo o vrednosti vplačanih in indeksiranih sredstev na njegovem navideznem računu in višino pričakovane pokojnine, ki jo lahko, ob določenih v izračun vgrajenih predpostavkah, pričakuje – prvi steber. Pri NDC sistemu so tekoča zbrana sredstva sproti izplačana aktualnim upokojencem, katerim se višina pokojnine določi po vnaprej določeni formuli, ki upošteva spremembe glede pričakovane življenjske dobe moških in žensk. Tako se v primeru, da se življenjska doba podaljša, pokojnine ustrezno prilagodijo, s tem pa se zagotavlja fiskalna vzdržnost pokojninskega sistema. Preoblikovanje veljavnega dokladnega sistema iz sistema »defined benefit« v sistem »notional defined contribution« bi pomenilo, da bi bilo potrebno uvesti močan redistributivni element – ničelni steber, ki bi vsakomur zagotavljal univerzalen dohodek in ki bi bil vezan na vstopno starost 65 let oziroma morebitno kasnejšo upokojitev in bi v praksi predstavljal del I. stebra. S tem bi se v novem sistemu NDC ohranila solidarnost. Drugi in tretji steber pokojninskega sistema bi ohranila lastnosti vzpostavljene v fazi modernizacije in se ne bi bistveno spreminjala. Sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS, ki bi bil uveljavljen leta 2015, bi torej temeljil na principu večstebrnega sistema in sicer:

  • ničelni steber (zero pillar);
  • I. steber (first pillar);
  • II. steber (second pillar);
  • III. steber (third pillar).

Ključne besede:
pokojninski sistem
predlog izhodišč modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji
modernizacija pokojninskega sistema

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

26.5.2020 10:51:38:
Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

26.5.2020 10:12:23:
Besedilo predloga tretjega interventnega zakona

25.5.2020 20:21:17:
Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

25.5.2020 13:01:40:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT