Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 20.11.2009 12:35:54

Besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS Racunovodja.com

Vlada je na 53. seji, 12. novembra 2009, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji.

S predlogom zakona se ureja področje izbrisanih z namenom, da se sedemnajst let po izvedbi izbrisa celovito uredi to področje. Pri tem MNZ v celoti sledi odločbam Ustavnega sodišča na področju izbrisanih, še posebej odločbi iz leta 2003. MNZ je uporabilo ustavnopravna načela, kot jih je v sodni praksi na področju izbrisanih razvilo Ustavno sodišče, tudi za ostale kategorije izbrisanih, ki jih Ustavno sodišče sicer ni izrecno obravnavalo.

Novela v prvi vrsti dopolnjuje in spreminja Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v RS v skladu z odločbo Ustavnega sodišča iz leta 2003, ki je ugotovila neskladje omenjenega zakona z Ustavo in določila standarde, na podlagi katerih je potrebno izvesti zakonodajne spremembe.

Temeljni pristop zakona je, da uredi stanje na področju statusa izbrisanih:

  • izbrisani po vložitvi vloge in izpolnjevanju zakonskih pogojev v individualnem postopku pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji za naprej,
  • hkrati uradni organ (upravna enota) izda posebno dopolnilno odločbo, ki vsebuje pravno fikcijo – šteje se, da so imeli prijavljeno stalno prebivališče tudi za nazaj, to je od izbrisa prijave stalnega prebivališča dalje. Tako legalizira njihovo bivanje v Sloveniji od izbrisa dalje, kot je zahtevalo Ustavno sodišče.

Novela spreminja kategorijo upravičencev iz državljanov držav naslednic nekdanje SFRJ v »državljane drugih republik nekdanje SFRJ«, kar je v skladu z odločbo Ustavnega sodišča in ustreza okoliščinam ob izbrisu – šlo je za osebe, ki so imele v času osamosvojitve državljanstvo drugih republik nekdanje SFRJ.

Novost glede upravičencev je na področju otrok, saj zakon doslej ni urejal statusa otrok izbrisanih. S tem otroci izbrisanih mnogokrat niso imeli urejenega statusa v Sloveniji (razen, če so ga dobili npr. po Zakonu o tujcih), kar je bilo v nasprotju s Konvencijo o pravicah otroka in z načelom varstva koristi otrok. Novela otrokom izbrisanih omogoča, da na njihovo prošnjo pridobijo dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji in se jim prizna stalno prebivališče tudi za nazaj, na naslovu, kjer so živeli starši.

Novela za nazaj ureja tudi status izbrisanih, ki so si v vmesnem času že uredili status preko pridobitve državljanstva RS (odločba se izda na njihovo prošnjo). To pomeni enakovredno urejanje pravnega položaja vseh izbrisanih oseb – v nasprotnem primeru bi bile namreč nekatere osebe - izbrisani, ki so danes že državljani Republike Slovenije – postavljene v neenak položaj v razmerju do izbrisanih, ki imajo oz. pridobijo »samo« dovoljenje za stalno bivanje.

Skladno z odločbo Ustavnega sodišča novela natančno opredeljuje pojem dejanskega bivanja v RS in opredeljuje dopustne izjeme, zaradi katerih se dejansko bivanje ne prekine:

  • dejansko bivanje pomeni, da ima posameznik v RS središče življenjskih interesov,
  • dopustne izjeme, zaradi katerih se dejansko bivanje ne prekine:
    • odsotnost iz Slovenije do enega leta,
    • odsotnost iz Slovenije od enega do pet let, če gre za specifične situacije, ki so bile posledica izbrisa, kar med drugim vključuje tudi generalno klavzulo ("če je oseba zapustila RS zaradi posledic izbrisa") – s tem sledimo duhu ustavne odločbe,
    • odsotnost nad pet let – če gre za prej navedene specifične situacije, ob pogoju, da se je oseba poskušala vrniti v Slovenijo in tu nadaljevati z dejanskim življenjem.

Novela izrecno določa, da po tem zakonu izdana dovoljenja ali posebne odločbe ne pomenijo izpolnjenega pogoja dejanskega življenja za postopke o državljanstvu. To pa ne pomeni, da se dejstva in dokazi, ki so bili predstavljeni v postopku o izbrisanih, ne morejo upoštevati v drugih postopkih, temveč da se upoštevajo po standardih in merilih, ki veljajo v teh postopkih.

V primeru, ko se dovoljenje za stalno prebivanje izda izbrisanemu, ki ne živi v Sloveniji, ima ta možnost, da se v roku enega leta preseli v Slovenijo. Če tega ne stori, mu pristojni organ dovoljenje razveljavi, dopolnila odločba pa mu ostane v veljavi.

Novela dopolnjuje tudi obstoječi 3. člen zakona, ki po novem izrecno omogoča, da se dovoljenje za stalno prebivanje ne izda osebi, zaradi katerih se lahko tujcu zavrne izdaja dovoljenja za stalno prebivanje, ne izda osebi, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje genocida, hudodelstva zoper človečnost, vojnega hudodelstva, ne glede na to, kje je bilo dejanje storjeno in pred katerim sodiščem je bila oseba obsojen. Prav tako dovoljenja ni mogoče izdati, dokler zoper tako osebo še  potekajo kazenski postopki za tovrstna dejanja (doma ali v tujini).

Novela določa, da so za izvajanje noveliranega zakona pristojne upravne enote, kar izhaja iz cilja čim lažje in bolj ekonomične izvedbe postopka.

Novela o izbrisanih predstavlja zahtevno strokovno materijo, zato MNZ po sprejemu novele že predvideva izvedbene ukrepe, ki bodo olajšali izvajanje zakona v praksi, in sicer:

  • uvedba brezplačne telefonske številke za pravno pomoč,
  • obveščanje upravičencev, ki živijo v tujini, preko ustreznih javnih občil,
  • sprejem strokovnih smernic za lažje izvajanje postopkov,
  • izobraževanje delavcev upravnih enot.

Vlada predlaga obravnavo predloga zakona v Državnem zboru po skrajšanem postopku.

Vir: UVI

Ključne besede:
status državljanov drugih držav
status
SFRJ
izbrisani

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.6.2020 14:43:28:
Krizni dodatek za zaposlene invalide, ki delajo v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih

2.6.2020 13:31:53:
Interventni ukrepi na področju štipendiranja in invalidskega varstva

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT