Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 21.11.2009 10:44:01

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Pobuda za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade RS

Vlada je na 55. seji, 19. novembra 2009, sprejela mnenje k pobudi Jane Lavrič za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. in 16. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih in ga posredovala Ustavnemu sodišču RS.

Gospa Jana Lavrič iz Ljubljane (pobudnica), je 22.4.2008 pri Ustavnem sodišču RS vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. in 16. člena Uredbe o količnikih za določitev osnovne plače in dodatkih zaposlenim v službah Vlade Republike Slovenije in v upravnih organih, v kateri navaja, da sta predmetni določbi v neskladju s 14. (enakost pred zakonom), 22. (enako varstvo pravic), 23. (pravica do učinkovitega sodnega varstva) in 66. členom (varstvo dela) Ustave RS. Po navedbah pobudnice je Uredba v neskladju z ustavnim načelom enakosti in enakopravnosti, kolikor z njo določeni dodatki za delavce Davčne uprave Republike Slovenije (DURS), ki je v času sprejema Uredbe predstavljala tako prvostopni kot drugostopni davčni organ, ne bi po reorganizaciji davčne službe na podlagi določb Zakona o državni upravi (ZDU-1; Uradni list RS, št. 52/02), pripadali tudi davčnim uslužbencem drugostopnega davčnega organa, katerih delo je z istim opisom del in nalog iz DURS prešlo na Ministrstvo za finance. Kot navaja pobudnica je bil do reorganizacije po določbah ZDU-1 Glavni urad DURS drugostopni davčni organ Republike Slovenije, po reorganizaciji pa je dela in naloge drugostopnega davčnega organa, skupaj s prostori, delavci in proračunskimi sredstvi, prevzelo Ministrstvo za finance. Po vsebini je po navedbah pobudnice šlo za prevzem nje in ostalih delavcev davčnega organa, hkrati pa za nadaljevanje opravljanja davčne službe s strani pobudnice pri Ministrstvu za finance kot davčnemu organu z enakim opisom del in nalog, v istih prostorih, z istimi delovnimi sredstvi. Dokler se je tudi drugostopni davčni organ Republike Slovenije imenoval Davčni urad Republike Slovenije (DURS), je pobudnica v skladu z določbami Uredbe prejemala višje dodatke k plači, z odločbo z dne 10.12.2002 pa je Vlada Republike Slovenije, Komisija za kadrovske in administrativne zadeve odločila, da pobudnici po reorganizaciji davčne službe, od 29.12.2002, pripadajo nižji dodatki k plači, zato, ker dela ne opravlja več kot delavka DURS, temveč kot delavka Ministrstva za finance.

Po prepričanju pobudnice je Uredba ob upoštevanju določbe 153. člena Ustave neustavna in nezakonita, kolikor jo je dejansko mogoče razlagati na način, kot jo je razlagalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, nižja sodišča in Republika Slovenija kot delodajalec pobudnice. Prav tako pa je Uredba po mnenju pobudnice v neskladju s 76. členom ZDU-1, z delovnopravno zakonodajo ter direktivami Evropske skupnosti 77/187/EGS in 98/50/ES, kolikor z njo priznani dodatki za vse delavce nekdanje DURS, ne veljajo tudi po prevzemu določenih delovnih mest tega organa v Ministrstvo za finance tudi za delavce, ki opravljajo delo na teh delovnih mestih po prevzemu na omenjeno ministrstvo.

Vlada Republike Slovenije je proučila navedbe pobudnice in o vloženi pobudi za oceno ustavnosti in zakonitosti 10. in 16. člena Uredbe meni naslednje:
Načelo enakosti iz 14. člena Ustave je kršeno z različnim obravnavanjem oziroma urejanjem enakih dejanskih stanj, torej takrat, ko ni stvarno utemeljenega razloga, ki bi izviralo iz narave stvari in s tem opravičevalo razlikovanje. To načelo zavezuje zakonodajalca oziroma izdajatelja predpisa, da ob pripravi norm izhaja iz povprečnega obravnavanja in, da se pri tem opira na pretežne primere. Kot določa prvi odstavek 10. člena Uredbe, za vrednotenje posebnih odgovornosti ter zaradi omejitev, ki izhajajo iz dela, pripadajo delavcem DURS dodatki v višini 15% osnovne plače za delavce, ki ne smejo biti člani uprave ali nadzornega sveta gospodarskih družb ter ne smejo opravljati dejavnosti, ki je nezdružljiva z opravljanjem davčne službe, in pa v višini 30% osnovne plače zaradi posebnih odgovornosti. V skladu z drugim odstavkom 10. člena Uredbe delavcem DURS, ki so imenovani v naziv višjega upravnega delavca in prejemajo dodatke po tem členu, ne pripada dodatek iz prvega odstavka 8. člena Uredbe, dodatek iz 2. člena Uredbe pa jim pripada od 1.5.2002 v višini 5%. Do reorganizaciji davčne službe na podlagi določb ZDU-1, v skladu s katero so bili na podlagi 76. člena tega zakona tisti delavci, ki so do takrat v DURS opravljali naloge odločanja na drugi stopnji, prevzeti v Ministrstvo za finance, so navedeni dodatki pripadali tudi davčnim uslužbencem drugostopnega davčnega organa, saj so bili do takrat le-ti delavci DURS. Glede na navedeno enakost v tem, da so bili tako zaposleni, ki so v DURS opravljali naloge prvostopenjskega davčnega organa in zaposleni, ki so v istem organu opravljali naloge drugostopenjskega davčnega organa, so bili oboji tudi glede dodatkov, določenih v 10. členu Uredbe, obravnavani enako. Po uveljavitvi ZDU-1 pa so zaposleni v DURS, ki so opravljali naloge drugostopenjskega davčnega organa, postali delavci ministrstva, zato je potrebno tudi njihovo pravico do plače ter elementov, ki plačo sestavljajo, presojati po merilih, ki veljajo za zaposlene v ministrstvu, prav tako, kot je od leta 2003 potrebno delovna razmerja zaposlenih v državni upravi obravnavati v skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo in 65/08), in ne po določbah Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02 in 103/07). Z izpodbijanimi določbami Uredbe bi bilo torej načelo enakosti po 14. členu Ustave kršeno, če bi bili nekateri izmed delavcev DURS, za katere veljajo določbe Uredbe, obravnavani različno kot ostali delavci istega organa, torej DURS.

Ustavna pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave med drugim zagotavlja, da morajo sodišča v enakih primerih odločati enako. Navedeno ne velja absolutno, saj to ne sme ovirati pravnega razvoja in pravnega napredka, zato vsakega odstopanja od ustaljene sodne prakse ni mogoče šteti za kršitev ustavne pravice do enakega varstva pravic. Če v zadevah ne moremo ugotoviti enakega ali podobnega dejanskega stanja, za obe zadevi ne more biti uporabljena enaka pravna podlaga. Predmetno ustavno načelo obvezuje zakonodajalca oziroma izdajatelja predpisa, da posamezne sodne in druge postopke uredi tako, da so v posameznem postopku glede varstva pravic vsi udeleženci v enakem položaju, oziroma, da jim je zagotovljen enak standard pravnega varstva. Prizadeti posameznik ima pravico zahtevati, da o njegovi pravici, dolžnosti ali pravnem interesu pristojni organ odloči pravilno in zakonito, hkrati pa ima posameznik pravico vedeti za razloge, zaradi katerih je pristojni organ odločil na določen način. V upravnem in sodnem postopku, v katerem so pristojni organi odločali ob upoštevanju ureditve iz 10. in 16. člena Uredbe, je bilo udeležencem nedvomno zagotovljeno enako varstvo pravic, tudi na ta način, da so upravni in sodni organi celostno navedli vse razloge za svojo odločitev ter hkrati navedli tudi, katera merila presoje so bila uporabljena pri odločanju.

Pobudnica zatrjuje še, da je z izpodbijanima določbama Uredbe posledično povzročena tudi kršitev 23. člena Ustave (pravica do sodnega varstva), vendar ne navaja povezave med vsebino določb Uredbe in zatrjevano kršitvijo. Ustava v določbi 23. člena varuje pravico vsakogar, da o njegovih pravicah, dolžnostih ter obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Ko je pobudnica zaradi domnevne kršitve njenih pravic na podlagi določb Uredbe, uveljavljala pravno varstvo pri upravnih in sodnih organih, so le-ti odločili v razumnem roku. Dejstvo, da pobudnica v postopku uveljavljanja pravnega varstva ni uspela uveljaviti svoje domnevne pravice, ne pomeni, da ji je bil odrečen dostop do sodišča, s čimer bi bilo kršeno načelo iz 23. člena Ustave.

Ustava v 66. členu določa, da država ustvarja možnosti za zaposlovanje in za delo ter zagotavlja njuno zakonsko varstvo. Gre za programsko, deklarativno normo, ki zavezuje državo, da sprejema ustrezne ukrepe, ki bodo omogočali zaposlovanje in delo, pri tem pa mora spoštovati človekove pravice, še posebej svobodo dela. Postopki, v katerih je zatrjevana kršitev 66. člena Ustave, se nanašajo večinoma na odločitve o prenehanju delovnega razmerja. Pobudnici niti zaradi domnevno ustavno spornih določb Uredbe, niti zaradi česa drugega, delovno razmerje ni prenehalo. Prav tako z izpodbijanima določbama Uredbe ni poseženo v varovanje človekovih pravic pobudnice, ki so vezane na delo in zaposlovanje, niti v socialno varnost pobudnice.

Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije meni, da izpodbijani določbi Uredbe nista v nasprotju z določbami 14., 22., 23., niti 66. člena Ustave.

Vir: UVI

Ključne besede:
osnovna plača
dodatek zaposlenim
dodatek

Zadnji članki iz rubrike:

22.10.2019 15:56:14:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

22.10.2019 15:56:39:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela

22.10.2019 15:54:22:
Povračila stroškov vpisnin in šolnin ter vrtcev in predšolskega izobraževanja posameznim javnim uslužbencem v tujini v višjem znesku iz upravičenih razlogov

22.10.2019 15:53:22:
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s pogoji za pridobitev pravic v Sloveniji

22.10.2019 15:52:35:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z jubilejnimi nagradami

Najnovejši članki:

22.10.2019 17:37:20:
Zaposlitveni oglas: Referent finančno računovodskega oddelka (m/ž)

22.10.2019 11:08:26:
Kako prepoznati "missing trader" podjetje?

22.10.2019 7:23:34:
Notarska tarifa

22.10.2019 7:10:39:
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT