Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 5.12.2009 12:12:59

Analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za leti 2007 in 2008

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Analiza uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za leti 2007 in 2008 Racunovodja.com

Vlada je na 57. redni seji, 3. decembra 2009, na podlagi Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 sprejela analizo uresničevanja Resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za leti 2007 in 2008 in jo pošlje v obravnavo Državnemu zboru RS.

V letu 2009 je preteklo pet let, odkar je državni zbor sprejel Resolucijo o nacionalnem programu izobraževanja odraslih. Z letom 2008 se je zaključilo četrto leto izvajanja Letnih programov izobraževanja odraslih, ki jih narekuje resolucija. V skladu z nalogami poročanja, opredeljenimi v resoluciji, poročilo o uresničevanju ReNPIO sprejme vlada, ki je dolžna poročati državnemu zboru.

ReNPIO opredeljuje tri prednostna področja:

  1. splošno izobraževanje in učenje odraslih
  2. izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni
  3. izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela

Znotraj prednostnih področji pa naslednje operativne cilje:

1. Delež odraslih prebivalcev, ki se bodo vključili v splošno izobraževanje, se bo v obdobju od leta 2003 do leta 2010 dvignil od 3,5% na 6%.

Izračunani delež vključenih med odraslim prebivalstvom starim med 15 in 64 let pokaže, da je bil zastavljeni operativni cilj že dosežen še pred realizacijo prvega LPIO, kljub temu pa je potrebno opozoriti, da delež vključenosti že tretje leto zapored pada.

2. Delež odraslih prebivalcev, ki si bodo zvišali izobrazbeno raven, bo v obdobju do leta 2010 naslednji:
- vsaj polovica brez osnovnošolske izobrazbe bo zaključila osnovno šolo za odrasle;
- vsaj četrtina z nedokončano srednjo šolo bo pridobila nižjo ali srednjo poklicno, strokovno oziroma splošno izobrazbo in
- vsaj desetina s končano srednjo šolo bo pridobila najmanj višjo strokovno izobrazbo.

Osnovna šola:
Po sedaj dostopnih podatkih je mogoče razbrati, da se delež odraslih, ki niso imeli zaključeno osnovno šolo zmanjšuje in je po statističnih podatkih za leto 2007 v Centralnem registru prebivalcev 4,4% takih, leta 2002 pa 7%. Kljub temu pa sedanja slika ne daje gotovosti, da bo operativni cilj povsem dosežen, zlasti ob pregledu statističnih podatkov, ki kažejo, da odrasli niso prav uspešni pri zaključevanju osnovne šole.

Srednja šola:
Po podatkih popisa, je bilo leta 2002 odraslih prebivalcev brez dokončane srednje šole v Sloveniji 33,1%. Po podatkih iz Centralnega registra za leto 2004 je njihov delež padel na 28,8%, do leta 2007 pa na 21,3%. Če primerjamo podatke za starostno skupino 25-64, ki jo opredeljuje kazalec v resoluciji, potem vidimo, da je odraslih z dokončano štiriletno srednjo šolo, po podatkih iz Centralnega registra prebivalstva za leto 2007, 81,9% (zaželena vrednost do leta 2010 je 85%).

Lahko rečemo, da vpis odraslih v programe za dvigovanje formalne izobrazbene ravni dovoljuje zmerni optimizem pri pričakovanjih o doseganju zastavljenega cilja, čeprav je morda postavljen nekoliko previsoko. Predvidevamo lahko, da bo konec leta 2010 še vedno za določen odstotek pod ciljno vrednostjo.

Višja in visoka šola:
Višje šolstvo se je v zadnjih letih izjemno razvilo, po najnovejših podatkih za leto 2008/2009 je delovalo že 29 javnih in 27 zasebnih šol. Zastavljeni operativni cilj bo med vsemi, opredeljenimi v drugem prednostnem področju najlaže uresničljiv.

3. Polovica brezposelnih se bo vključila v programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti. V programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti, se bodo vključevali tudi tisti zaposleni, ki jim bo delovno mesto zaradi nizke stopnje izobraženosti ogroženo. Vsaj 10% brezposelnih in zaposlenih brez poklicne ali strokovne izobrazbe bo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo po certifikatnem sistemu.

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, v povezavi Zavodom za zaposlovanje, spodbuja, financira in izvaja zelo veliko število programov, namenjenih povečevanju zaposljivosti brezposelnih, in skrbi za ohranitev ogroženih delovnih mest. Teh programov je iz leta v leto več, saj tovrstna prizadevanja spodbuja tudi EU, ki preko socialnih skladov namenja temu področju tudi znatna sredstva. Lahko predvidevamo, da bo opredeljeni cilj do leta 2010 uresničen z omejitvijo, ki jo predstavlja nenadejano povečanje števila brezposelnih v letu 2008, ki se nadaljuje tudi v letu 2009, in s tem izjemno povečanje potreb po dodatnem usposabljanju in prekvalifikacijah.

Zanimanje za pridobitev poklicne kvalifikacije v okviru certifikatnega sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij, se z leti povečuje. Lahko predvidimo, da se bo delež brezposelnih in zaposlenih, ki si bodo do leta 2010 pridobili kvalifikacijo po tem sistemu, približal želeni vrednosti 10%.

Krovni kazalci:
Poleg operativnih ciljev, opredeljenih pri vsakem od prednostnih področij, ReNPIO opredeljuje tudi dva krovna kazalca, ki se nanašata na ciljne vrednosti, opredeljene v Lizbonski strategiji. Tako naj bi z uresničevanjem operativnih ciljev na prednostnih področjih nacionalnega programa, v Sloveniji do leta 2010 dosegli, da bo:

1.delež odraslih z najmanj srednješolsko izobrazbo v starosti od 25 do 64 let dosegel najmanj 85 odstotkov.

Ta kazalec bomo lahko v celoti in verodostojno preverili šele ob naslednjem popisu prebivalstva. Po podatkih EUROSTAT-a za leto 2006, je 81,3% odraslih med 25-64 leti doseglo najmanj srednješolsko izobrazbo, po podatkih iz Centralnega registra za leto 2007 je takih 81,9%.

2.stopnja udeležbe delovno aktivnega prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 15 odstotkov.

Po vključenosti v vseživljenjsko učenje nas v Evropi prekašajo samo nekatere države, ki so na področju izobraževanja najbolj razvite, kot so Danska, Finska, Islandija, Švedska, Norveška, Nizozemska in Velika Britanija. Vse ostale države zaostajajo.

Denarna sredstva:
Številke kažejo, da sta bila oba letna programa zastavljena zelo ambiciozno in sta znatno presegla v ReNPIO predvidena sredstva. Realizacija pa je bila med leti 2007 in 2008 zelo različna, saj je v letu 2007 dosegla le 53,7%, medtem ko je bila v letu 2008, 69,6%, glede na vrednosti, opredeljene v ReNPIO za leto 2008. Realizacija pri t.i. nacionalnih sredstvih pa je nad 80%. Če primerjamo realizacijo z zneski, opredeljenimi v ReNPIO moramo tudi opozoriti, da delež vztrajno pada.

Uresničevanje deleža financiranja v letnih programih v primerjavi z načrtovanimi v ReNPIO prav tako kaže, da se ne upoštevajo predvideni deleži po posameznih prednostnih področjih. Delež za prvo prednostno področje (splošno izobraževanje) je v vseh štirih letih manjši od predvidenega, presežen pa je delež za tretje prednostno področje (izobraževanje za trg delovne sile).

V skladu z dikcijo ReNPIO, so v gradivu navedena samo javna sredstva, namenjena izobraževanju odraslih. Temu področju namenjajo veliko sredstev tudi podjetja ter podjetniške in obrtne zbornice, predvsem za izobraževanje in usposabljanje za potrebe dela, kar bi bilo vredno analizirati posebej.

Sklepi:

  1. Operativni cilji vseh treh prednostnih področij se samo deloma uresničujejo v skladu s predvidenimi načrti. Na prvem prednostnem področju je cilj že dosežen, kljub temu pa je skrb zbujajoče, da udeležba po letu 2005 upada. Udeležencev v splošno izobraževalnih programov je še znatno premalo. Uresničevanje operativnih ciljev v drugem in tretjem prednostnem področju pa kaže, da bodo vrednosti do leta 2010 nekoliko nižje od postavljenih, najslabša bo realizacija cilja za odrasle z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, saj cilj, da bi morala polovica vseh pridobiti osnovnošolsko izobrazbo po sedanji dinamiki ne bo uresničen.

  2. Pri pridobitvi poklicne kvalifikacije v okviru certifikatnega sistema Nacionalnih poklicnih kvalifikacij kaže, da se bo delež brezposelnih in zaposlenih, ki si bodo do leta 2010 pridobili kvalifikacijo po tem sistemu, približal želeni vrednosti 10%.

  3. Uresničevanje krovnih kazalcev o udeležbi odraslih v vseživljenjskem učenju poteka v skladu s pričakovanji, čeprav se je stopnja udeležbe v VŽU v letu 2007 znižala pod ciljno vrednost (14,8%), za drugega pa je mogoče predvideti, da bo do leta 2010 dosežen.

Vir: UVI

Ključne besede:
izobraževanje
izobraževanje odraslih

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

26.5.2020 10:51:38:
Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

26.5.2020 10:12:23:
Besedilo predloga tretjega interventnega zakona

25.5.2020 20:21:17:
Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

25.5.2020 13:01:40:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT