Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 15.1.2010 14:32:35

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zalogami rezerv zlata

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Odgovor na poslansko vprašanje v zvezi z zalogami rezerv zlata Racunovodja.com

Vlada je na 62. redni seji, 7. januarja 2010, odgovorila na poslansko vprašanje Zmaga Jelinčiča Plemenitega v zvezi z zalogami rezerv zlata. Poslanec je v vprašanju navedel, da je po uradnih evidencah o svetovnih rezervah zlata »World Gold Council«, Republika Slovenija leta 2005 razpolagala s 7,6 tonami zlata, leta 2006 s 5,1 tonami, leta 2007 pa le še s 3,2 tonami zlata. Glede na vztrajno zmanjševanje slovenskih zalog rezerv zlata sprašuje vlado, kam so zaloge pošle ter komu je bil namenjen denar od prodaje rezerv zlata. Poleg tega poslanec vlado sprašuje, zakaj se stanje rezerv zlata konstantno zmanjšuje in kdo odloča kakšen del rezerv zlata se bo odprodalo.

Republika Slovenija je junija 2001 iz naslova delitve premoženja nekdanje Narodne banke Jugoslavije prejela pripadajoči delež deviznih rezerv v zlatu, ki ga je imela nekdanja Narodna banka Jugoslavije pri Banki za mednarodne poravnave. Pri delitvi premoženja se je uporabil delitveni delež, ki ga je določil Mednarodni denarni sklad in je za Slovenijo znašal 16,39%. Posledično je v bilanco Banke Slovenije takrat prišlo 242.788,300 unč zlata (približno 7,55 ton zlata), in to zlato je postalo del mednarodnih denarnih rezerv Banke Slovenije.

Finančne naložbe Banke Slovenije so vse finančno premoženje Banke Slovenije, ki ni povezano z izvajanjem denarne politike. Sestavljajo jih finančne naložbe, ki so denominirane v domači in tuji valuti. Zlato je samo ena izmed naložbenih oblik v finančnih naložbah Banke Slovenije.

Upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije je tristopenjski proces. Svet Banke Slovenije določa Smernice za upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije, ki predstavljajo dolgoročno usmeritev upravljanja finančnih naložb Banke Slovenije in določajo cilj upravljanja. Drugo stopnjo upravljavskega procesa predstavlja Investicijski odbor, ki predpisuje Kriterije za upravljanje finančnih naložb Banke Slovenije, ki natančneje omejujejo izpostavljenost Banke Slovenije do različnih vrst tveganj. Na tretji stopnji v okviru dovoljenih odstopanj upravljavski proces operativno izvajajo upravitelji premoženja.

Upravljanje s finančnimi naložbami, tudi s tistimi v zlatu, sledi dolgoročni naložbeni strategiji, ki jo določa Svet Banke Slovenije, izvajajo pa njegovi organi in pristojne strokovne službe. Dolgoročna naložbena strategija izhaja iz poslanstva Banke Slovenije in upošteva ostale postavke njene premoženjske bilance. V skladu z dolgoročno naložbeno strategijo je Banka Slovenije v decembru 2005 prodala 80.360,888 unč zlata (približno 2,50 ton zlata). V istem obdobju so zlato prodajale tudi druge evropske centralne banke, npr. centralne banke Avstrije, Belgije, Francije, Nemčije, Nizozemske, Portugalske, Španije, Švedske, Švice in Evropska centralna banka.

Z namenom zagotovitve večje preglednosti nad prodajami zlata in stabilnosti cen na trgu zlata so centralne banke Evrosistema skupaj s centralnimi bankami Švice, Švedske in Velike Britanije septembra 1999 sklenile t.i. Centralnobančni sporazum o zlatu (Central Bank Gold Agreement), katerega osnovni namen je, da se morebitne prodaje zlata s strani sporazumu pridruženih centralnih bank izvajajo na usklajen in transparenten način. Ta sporazum se obnovi vsakih pet let, zadnji velja od 27. septembra 2009 dalje za pet let (temu se centralna banka Velike Britanije ni pridružila). Njegovo glavno določilo je, da skupna letna prodaja zlata centralnih bank ne presega 400 ton zlata, v petih letih pa ne presega 2.000 ton zlata. Banka Slovenije je k temu sporazumu pristopila leta 2006.

Ob vstopu v Evrosistem je Banka Slovenije v skladu s Statutom Evropske centralne banke prenesla del svojih deviznih rezerv v rezerve Evropske centralne banke, od tega 15% v zlatu. Posledično so se zlate rezerve Banke Slovenije na ta račun zmanjšale za 59.555,000 unč zlata (približno 1,85 ton). Banka Slovenije ima trenutno 102.014,083 unč zlata (približno 3,17 ton), ki ga hrani v trezorju v tujini. Podobno kot pri ostalih centralnih bankah Evrosistema, se je pomen zlata za Banko Slovenije s prevzemom evra v preteklosti zmanjšal, vendar zlato še vedno ostaja sestavni del njene bilance.

Znižanje deleža zlata v finančnih naložbah Banke Slovenije v preteklosti je torej rezultat dolgoročnih naložbenih odločitev Banke Slovenije, ki jih je sprejel Svet Banke Slovenije, ter prenosa dela zlata v rezerve Evropske centralne banke. Podatke o količini zlata v finančnih naložbah Banke Slovenije, objavlja Banka Slovenije na svojih spletnih straneh, in sicer na mesečni ravni v Biltenih, na letni ravni pa v Letnem poročilu.

Vir: UVI

Ključne besede:
zlato
zaloge rezerv zlata
rezerve zlata

Zadnji članki iz rubrike:

6.8.2020 15:34:15:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

14.8.2020 15:22:09:
Zaposlitveni oglas: Poslovodni računovodja (m/ž), Zemanta, Ljubljana

14.8.2020 14:59:14:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za julij 2020

13.8.2020 13:07:11:
Naslednje izplačilo za začasno čakanje na delo konec avgusta

11.8.2020 15:17:19:
Objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

11.8.2020 13:47:44:
Delavcu je po dopustu odrejena karantena - kaj sedaj?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT