Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 18.1.2010 18:50:57

Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov Racunovodja.com

Vlada je na 63. redni seji, 14. januarja 2010, sprejela mnenje o predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslancev, s prvopodpisanim Jožetom Tankom, in ga poslala državnemu zboru. Vlada nasprotuje predlogu dopolnitev zakona in predlaga državnemu zboru, da ga ne sprejeme kot ustrezno podlago za naslednje faze zakonodajnega postopka.

Predlagana dopolnitev se nanaša na oddajo letnih poročil sindikatov oziroma na njihovo javno objavo preko Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJPES) in ureja tudi ureditev plačila nadomestila za javno objavo letnih poročil.

Ista poslanska skupina je že v septembru 2009 vložila predlog Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov, ki se je nanašal na oddajo letnih poročil sindikatov oziroma na njihovo javno objavo preko AJPESA, ni pa predlog predvideval ureditve plačila nadomestila za javno objavo letnih poročil. Vlada je k navedenemu predlogu podala mnenje, v katerem je nasprotovala tako oblikovanemu Zakonu o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov. V državnem zboru predlog zakona tudi ni bil podprt.

V ponovnem, dopolnjenem predlogu, predlagatelji navajajo, da je cilj novele zakona, ki sledi načelu javnosti, da se določi obveznost javnega razkritja podatkov o poslovanju in premoženju sindikatov oziroma njihovih letnih poročil. Menijo, da mora biti za uspešno delovanje in doseganje ciljev sindikatov njihovo premoženje javno in pregledno. Poglavitna rešitev, ki jo predlagajo, je, da AJPES letna poročila sindikatov javno objavi, in sicer naj se javno objavijo že letna poročila sindikatov za leto 2008. Predlog predvideva tudi plačilo nadomestila javne objave letnih poročil sindikatov in določa, da minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve, po predhodnem mnenju AJPES, predpiše podrobnejša pravila o načinu predložitve in javne objave letnih poročil.

Predlagatelji pravilno ugotavljajo, da sodijo sindikati med pravne osebe zasebnega prava, ki morajo po Zakonu o računovodstvu in Zakonu o državni statistiki organizaciji, pooblaščeni za obdelovanje in objavljanje podatkov, to je AJPES, vsako leto predložiti letno poročilo. Vendar je treba pri tem poudariti, da ta obveznost ne velja za vse sindikate. Zakon o reprezentativnosti sindikatov opredeljuje namen zakona, ki določa način pridobitve lastnosti pravne osebe in reprezentativnost sindikatov.

Tako je v tem zakonu določeno tudi, da sindikat postane pravna oseba z dnem izdaje odločbe o hrambi statuta oziroma drugega temeljnega akta. Sindikat pa mora zahtevi za hrambo statuta priložiti zapisnik z ustanovitvenega sestanka in statut, katerega hramba se zahteva. Na podlagi odločbe o hrambi statuta, ki ga izda pristojni upravni organ, torej sindikat pridobi lastnost pravne osebe in se vpiše v evidenco statutov sindikatov. Vendar je treba poudariti, da izdaja odločbe o hrambi statuta in vpis sindikata v evidenco statutov sindikatov ni pogoj za obstoj sindikata. Odločba daje sindikatu le možnost, da lahko posluje v pravnem prometu in da lahko tudi odpre svoj račun. Nobena zakonska določba pa ne zavezuje sindikate, da morajo imeti svoje lastno poslovanje tako, da niso vsi sindikati zavezani k predložitvi letnih poročil.

Taka ureditev je v skladu z Ustavo RS, ki v 76. členu določa, da je ustanavljanje in delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno. Navedena določba zagotavlja uresničevanje sindikalne svobode, kar pomeni, da se država ne sme vmešavati v njihovo ustanavljanje, včlanjevanje in tudi samo delovanje.

Svoboda delovanja sindikatov, ki izhaja iz ustavne določbe, temelji na mednarodnih dokumentih, ki zavezujejo tudi RS. Kot temeljno človekovo pravico opredeljuje sindikalno svobodo Splošna deklaracija človekovih pravic Organizacije združenih narodov, ki je sprejela tudi Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Le-ta določa svobodo sindikalnega organiziranja za izboljševanje in varovanje ekonomskih in socialnih pravic in prepoved vsakega ravnanja, ki bi tako delovanje sindikatov omejil. Ena izmed značilnosti sindikalne svobode je tudi v tem, da država načelno ne sme omejevati sindikatov v njihovem delovanju, ki ga oblikujejo in izvajajo sindikati sami. Nadalje tudi Evropska socialna listina Sveta Evrope – spremenjena določa, da notranja zakonodaja države pogodbenice ne sme biti takšna, da bi omejevala svobodo delavcev do ustanavljanja organizacij za varstvo njihovih ekonomskih in socialnih interesov ter do vključevanja v te organizacije.

Iz navedenega izhaja, da imajo sindikati pravico, da prosto delujejo brez omejitev, razen tistih, ki jih določa zakon in predstavljajo demokratičen ukrep, ki je v interesu nacionalne varnosti ali javnega reda, ali ukrep za varstvo pravic in svoboščin drugih.

Predlagatelji utemeljujejo obveznost javne objave letnih poročil sindikatov s tem, da se sindikati večinoma financirajo iz članarin, ki jim jih plačujejo njihovi člani in da se v zadnjem času v javnosti in medijih, tudi zaradi teh neobjav poročil o premoženju in poslovanju sindikatov, pojavljajo različna namigovanja in špekulacije glede neupravičenega bogatenja funkcionarjev na račun delavcev ter o drugih nepravilnostih.

Vlada v zvezi z navedenim ugotavlja, da Zakon o računovodstvu namreč določa, da so poslovne knjige javne listine. Organizacija, pooblaščena za obdelovanje in objavljanje podatkov, mora podatke iz letnih poročil dati na razpolago vsakomur, ki to zahteva ter mu proti nadomestilu dejanskih stroškov izdati tudi prepis zahtevanih podatkov. Iz navedenega izhaja, da mora AJPES vsakemu, ki to želi, omogočiti vpogled v letna poročila sindikatov. Podatki iz letnih poročil so torej javno dostopni in se z njimi lahko seznanijo tako člani sindikatov, kakor tudi širša javnost.

Vlada se prav tako ne strinja s trditvijo predlagateljev, da predlog zakona nima finančnih posledic za državni proračun. AJPES bi namreč za pripravo oziroma prilagoditev ustrezne aplikacije in izvedbo javne objave potreboval določena proračunska sredstva, ki pa za ta namen niso predvidena.

Na podlagi navedenega vlada nasprotuje tako oblikovanemu predlogu Zakona o dopolnitvi Zakona o reprezentativnosti sindikatov in predlaga državnemu zboru, da ga ne sprejeme kot ustrezno podlago za naslednje faze zakonodajnega postopka.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o reprezentativnosti sindikatov
sindikati

Zadnji članki iz rubrike:

6.8.2020 15:34:15:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

14.8.2020 15:22:09:
Zaposlitveni oglas: Poslovodni računovodja (m/ž), Zemanta, Ljubljana

14.8.2020 14:59:14:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za julij 2020

13.8.2020 13:07:11:
Naslednje izplačilo za začasno čakanje na delo konec avgusta

11.8.2020 15:17:19:
Objavljen Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku

11.8.2020 13:47:44:
Delavcu je po dopustu odrejena karantena - kaj sedaj?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT