Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.2.2010 11:51:55

Besedilo Predloga zakona o minimalni plači

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Besedilo Predloga zakona o minimalni plači

Vlada Republike Slovenije je na 66. redni seji dne 28.01.2010 določila besedilo:

- Predlog zakona o minimalni plači,

ki vam ga pošiljamo v obravnavo na podlagi 143. člena poslovnika Državnega zbora po nujnem postopku.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da Predlog zakona o minimalni plači obravnavo po nujnem postopku, zaradi preprečitve težko popravljivih posledic za delovanje države. Sprejem zakona po nujnem postopku je potreben zato, da bi zagotovili čimprejšnji sprejem nove višine minimalne plače in s tem preprečili nadaljevanje stiske najslabše plačanih delavcev ter socialne nemire, do katerih bi nezadovoljstvo zaposlenih z veljavno višino minimalne plače lahko privedlo. Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- dr. Ivan Svetlik, minister za delo, družino in socialne zadeve,
- dr. Anja Kopač Mrak, državna sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Peter Pogačar, generalni direktor, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Irena Bečan, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve,
- Metka Štoka Debevec, sekretarka, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

 

mag. Milan Martin CVIKL
GENERALNI SEKRETAR

PRILOGA: 1

NUJNI POSTOPEK
EVA 2010-2611-0026

 

PREDLOG ZAKONA O MINIMALNI PLAČI

 

I. UVOD

 

1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Veljavni Zakon o določitvi minimalne plače (ZDMP) je že vse od uveljavitve v letu 2006 predmet kritik zaradi neustreznega načina eskalacije. Nezadovoljstvo se kaže tudi glede višine in definicije minimalne plače. Prizadevanja za dosego soglasja o novem zakonu potekajo že od leta 2008.

Zakon o minimalni plači namreč določa, da se minimalna plača usklajuje z inflacijo, ki je upoštevana kot podlaga za pripravo državnega proračuna, nima pa rešitve za izjemno uskladitev v primeru hitrejše dejanske inflacije od upoštevane v uskladitvi. V letu 2006 je minimalna plača zaostajala za nominalno rastjo bruto plače zasebnega sektorja za dobri dve odstotni točki in v letu 2007 za slabe štiri in pol odstotne točke. Leta 2007 je minimalna plača realno celo upadla za več kot odstotek. Zaradi takih gibanj minimalne plače se je tudi razmerje do povprečne plače močno znižalo, v obeh letih skupaj za skoraj tri odstotne točke.
Tako je bilo v letu 2008 zaradi prevelikega zaostanka minimalne plače za rastjo cen treba spremeniti zakon, tako da je bilo omogočeno izjemno povečanje že v mesecu marcu. S tem bila raven minimalne plače ob hkratni redni uskladitvi v avgustu, vsaj deloma popravljena. Uporaba ocen pričakovane rasti cen življenjskih potrebščin pa je posebej sporna v času ekonomskih pretresov in hitrih sprememb, kakršnim smo bili priča tudi v preteklem letu, ko je bila uradno veljavna ocena spet prenizka glede na dejanska gibanja, kar je ponovno negativno vplivalo na raven minimalne plače, ki naj bi delavcu zagotavljala dostojno preživetje.

Nizka raven minimalne plače je poleg neustreznega načina eskalacije drugi najpomembnejši razlog za sprejem novega zakona. Raziskava, ki jo je po naročilu Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve opravil Inštitut za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti, je namreč pokazala, da je vrednost minimalne plače v neto znesku, to je približno 460 EUR, občutno nižja od ugotovljene vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov, ki za leto 2009 znaša 562 EUR na osebo.

V skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo in dosedanjo prakso, je ureditev minimalne plače v Sloveniji predmet usklajevanja med socialnimi partnerji in vlado. V dosedanjih razpravah, ki so potekale v zaostrenih gospodarskih razmerah, so socialni partnerji kljub razpravam o novi definiciji minimalne plače dosegli le soglasje, da se razprava o spremenjeni definiciji sicer lahko nadaljuje, v predlagani novi ureditvi pa zaenkrat ostaja v veljavi doslej uporabljena definicija. Minimalna plača je tako tudi v predlaganem zakonu najnižje plačilo za delo v polnem delovnem času.

 

2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE ZAKONA

Cilj predlaganega zakona je zagotoviti ustreznejšo zakonsko ureditev minimalne plače. Z zakonom se zasleduje načelo, da mora biti tudi delavcem, prejemnikom minimalne plače, zagotovljeno dostojno življenje.

Zakon zato določa vrednost minimalne plače za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona dalje, v višini 734,15 EUR, kar v neto znesku pomeni vrednost košarice minimalnih življenjskih potrebščin, kakršna izhaja iz raziskave Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti.

Vrednost minimalne plače se redno, enkrat letno, z veljavnostjo od 1. januarja dalje, usklajuje z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu, merjeno z rastjo cen december preteklega leta glede na december predpreteklega leta po uradnih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije.

Ker bi se zaradi občutnega enkratnega povečanja zneska nekateri delodajalci lahko znašli v nepremostljivih težavah je v zakonu prehodna rešitev, ki omogoča postopno usklajevanje minimalne plače z višino določeno z zakonom, ki pa je mogoče le ob določenih pogojih in ne sme trajati dlje kot do 1. januarja 2012. Za posamezno prehodno leto pa so določeni minimalni zneski, ki jih je potrebno pri izplačilu plače delavcem upoštevati.

 

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Povečanje minimalne plače bo na državni proračun vplivalo negativno zaradi izplačil višjih plač zaposlenih v javnem sektorju, ki so doslej prejemali minimalno plačo in tistih katerih plače so bile pod ravnijo novo določene minimalne plače ter zaradi povečanja prejemkov iz zavarovanja za primer brezposelnosti in nekaterih drugih socialnih transferov, pri katerih je minimalna plača ali njen del, uporabljena kot spodnja ali zgornja meja za določanje pravic.

Zaradi povečanja minimalne plače bodo večja tudi nadomestila za brezposelnost, saj je tako najnižja, kot najvišja raven nadomestila vezana na minimalno plačo. Iz istega razloga se bodo povečali prejemki za delo na javnih delih. Tako se bo znesek na proračunski postavki 1826 -Transferi brezposelnim v letošnjem letu povečal za 7.500.000 EUR, znesek na postavki 3551-Spodbude zaposlitev brezposelnih oseb pa za 5.000.000 EUR. Povečanje minimalne plače bo vplivalo tudi na povečanje števila upravičencev do štipendij, vendar je oceno zelo težko postaviti, ker povečanje minimalne plače na število upravičencev vpliva v dveh smereh, dviguje se cenzus za pridobitev pravice, hkrati pa se zaradi povečanja minimalne plače lahko povečajo tudi prejemki družine. V izračunu potrebnih sredstev je upoštevanih 1000 novih štipendistov, kar na postavki 7054 -Štipendije pomeni v prvem letu uveljavitve, povečanje za 1.560.000 EUR.
Pri sredstvih, namenjenih za zaposlitveno rehabilitacijo invalidov, na postavki 3577 pričakujemo povečanje na letni ravni v višini 192.000 EUR.
Povečanja obveznosti iz naslova višje minimalne plače bomo beležili tudi pri pravicah, ki izhajajo iz družinske zakonodaje in sicer na postavki 3560-Drugi družinski prejemki in na postavki 4115-Starševska nadomestila, v letni višini skupaj 5.629.469 EUR, kar za deset mesecev veljavnosti zakona pomeni 4.691. 224 EUR.

Skupni učinek uveljavitve zakona na odhodke iz proračuna Ministrstva za delo družino in socialne zadeve je za letošnje leto, ko naj bi novi zakon veljal deset mesecev, je tako ocenjen v višini 18.911.224 EUR, za naslednje leto pa v višini 22.693.469 EUR.

Po podatkih Ministrstva za javno upravo je v javnem sektorju doslej bilo 112 zaposlenih z minimalno plačo, od katerih 86 pri neposrednih porabnikih proračuna, 26 pa pri posrednih. Plače nižje od vrednosti nove minimalne plače pa je doslej prejemalo 1440 zaposlenih v javnem sektorju, od tega 301 pri neposrednih porabnikih proračuna in 1139 pri posrednih porabnikih.

Zaradi povečanja minimalne plače do predlagane višine je v javnem sektorju na letni ravni dodatno potrebnih 1.296.578 EUR, od tega 213.336 EUR za povečanje sedanjih minimalnih plač, 1.083.242 EUR pa za povečanje plač, ki so sicer višje od veljavne minimalne, vendar nižje od predlagane nove višine minimalne plače. Sredstva v proračunu Republike Slovenije bodo zagotovljena skladno z možnostmi prerazporejanja znotraj proračunskih postavk oziroma ob pripravi sprememb proračunov.

Predlog zakona bo imel posledice na druga javna finančna sredstva, saj bo za povečanje plač pri posrednih porabnikih proračuna potrebnih okoli 886.083 EUR.

Hkrati pa bo povečanje minimalnih plač pozitivno vplivalo na prilive v državni proračun, saj se bodo povečale osnove za plačilo prispevkov in davkov.

 

4. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE

4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

Ta zakon ni predmet prilagajanja slovenske ureditve pravu Evropske unije. Na ravni Evropske unije ni predpisov, ki bi neposredno zavezovali države članice glede urejanja minimalnih plač. Veljajo mednarodni dokumenti (Evropska socialna listina, Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 131 o minimalni plači, itd), ki zavezujejo Republiko Slovenijo, saj jih je bodisi ratificirala ali v svoj pravni red prevzela od SFR Jugoslavije. Ti dokumenti med drugim določajo, da je država dolžna delavcem zagotoviti možnost, da si z delom zagotavljajo dostojno preživetje, določajo pa tudi kriterije, ki jih država kot podpisnica mora upoštevati pri določanju minimalne plače. Med drugim naj bi pri določanju minimalne plače upoštevali potrebe delavcev in rast cen življenjskih potrebščin, ki jo praviloma uporabljajo v vseh državah, kjer imajo zakonsko določeno minimalno plačo.
S tem zakonom je zagotovljeno spoštovanje navedenih mednarodnih dokumentov. Ureditev je podobna ureditvi večine Evropskih držav.

4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Minimalno plačo ima z zakonom urejeno 20 držav članic EU, v preostalih državah, kjer minimalne oziroma najnižje plače določajo s kolektivnimi pogodbami, pa je pogosto uveljavljen način, da je tudi tako določeni pravici dana zakonska veljava.
V večini držav so minimalne plače pravica za vse delavce, ob čemer so ponekod za različne starostne skupine, mlajše od 18 ali 23 let določeni nižji zneski (npr. Nizozemska). V nekaterih državah pa se minimalna plača povečuje s pridobljenimi kvalifikacijami oz. izkušnjami prejemnika (npr. Luksemburg).
Minimalne plače so v večini držav določene v mesečnih zneskih, ob tem v mnogih tudi v urnih postavkah, v dveh državah (Nizozemska in Malta) pa tudi v tedenskih zneskih.
V odločanje o višini in o usklajevanju minimalne plače so praviloma, vsaj v eni izmed faz postopka, vključeni socialni partnerji, končne zneske pa upoštevaje podatke o rasti cen in mnenje partnerjev praviloma določa in objavlja vlada. V štirih državah velja avtomatska indeksacija z rastjo cen življenjskih potrebščin (Belgija, Francija, Luksemburg, Malta). V teh primerih je z zakonom omogočeno tudi periodično, medletno preverjanje ustreznosti povečanja minimalne plače.
Višina minimalne plače se med državami članicami EU močno razlikuje in znaša po podatkih EUROSTATA za leto 2008, od 123 EUR v Bolgariji, do 1642 EUR v Luksemburgu. Upoštevaje kupno moč minimalne plače se razlike zmanjšajo, saj je po kupni moči ocenjena minimalna plača v Bolgariji 240 EUR, v Luksemburgu pa 1431 EUR. Slovenija se je med državami, ki imajo minimalno plačo določeno z zakonom, po višini veljavne minimalne plače po teh podatkih uvrščala na sredino, točneje na 10 mesto. Poleg minimalnih plač v večini novih držav članic EU je Slovenija presegala minimalno plačo Portugalske, zaostajala pa za Malto, Grčijo, Španijo itd. S predlaganim zneskom minimalne plače v tem zakonu, bi se upoštevaje navedene podatke, uvrstili pred Malto in Grčijo ter se približali višini minimalne plače v Španiji.

Definicija minimalne plače se med državami razlikuje, v nekaterih zakonih je izrecno napisano, kaj v minimalno plačo šteje in kaj ne. Drugje le to urejajo podzakonski predpisi ali pa je mogoče o tem soditi iz drugih dokumentov, ki urejajo plače, kot npr. iz kolektivnih pogodb ali pravne prakse. Praviloma je v zakonih izrecno zapisano, da je izplačilo nižjih plač kršitev.

Primer ureditve minimalne plače v nekaterih državah:

Avstrija: Nima zakonske ureditve minimalne plače, najnižje plače so predmet urejanja s kolektivnimi pogodbami. V lanskem letu so socialni partnerji sprejeli dogovor, da naj najnižja plača ne bi bila nižja od 1.000 EUR.

Nizozemska: Minimalna plača je določena z zakonom od leta 1969 in sicer za delavce starejše od 23 let, za mlajše vse do starosti nad 15 let, pa so določeni nižji zneski v % od minimalne plače. Minimalna plača se usklajuje dvakrat letno, znesek določi vlada. Znesek je določen v tedenski vrednosti. V letu 2008 je po podatkih EUROSTATA minimalna plača znašala 1.382 EUR. Zakon med drugim določa, katera plačila se v minimalno plačo lahko vštevajo. V zakonu ni navedb, kaj v minimalno plačo ne sodi. Iz zakona je mogoče razumeti, da v minimalno plačo sodijo vsa plačila za delo, iz kolektivnih pogodb pa je razvidno, da le te praviloma določajo izhodiščne plače višje od minimalne plače.

Luksemburg: Minimalna plača je določena z zakonom od leta 1973, velja za vse zaposlene nad 18 let. Delavec, ki prejema minimalno plačo, je na podlagi dokazila o višji kvalifikaciji upravičen do 20% višje plače. Če takega dokazila ni mogoče dobiti, je za povečanje minimalne plače za 20 % potrebno pridobiti 6 oziroma 10 let delovnih izkušenj. Ureditev v Luksemburgu je primerjalno zanimiva zaradi možnosti postopnega prilagajanja, ki jo podobno kot predlagani zakon, dopušča tudi luksemburški zakon o minimalni plači in sicer na podlagi soglasja ministra za delo in ministra za gospodarstvo. Prošnjo, s katero so seznanjeni predstavniki zaposlenih in vsebuje podatke o ekonomskem položaju podjetja, naslovijo na delovno inšpekcijo, ki pripravi mnenje za odločitev ministrov. Indeksacija z rastjo cen je avtomatična, ustreznost zneska pa se preverja dvakrat letno. Podatek je mesečni, znesek za leto 2008 pa je bil 1.642 EUR.

Portugalska: Zakon o minimalni plači je v veljavi od leta 1974. Velja za vse zaposlene ne glede na starost. Minimalna plača se letno usklajuje na podlagi vladnih napovedi inflacije, znesek se določa na mesečni ravni. Po podatkih EUROSTATA je bila leta 2008 minimalna plača 525 EUR.

 

5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM PREDLOGA ZAKONA

Sprejem predloga zakona ne bo imel drugih posledic.

 

II. BESEDILO ČLENOV

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
( vsebina zakona)

Ta zakon določa pravico do minimalne plače, njeno višino in pogoje, pod katerimi se izplačuje ter način določanja in objave.

2. člen
(opredelitev pravice do minimalne plače )

(1) Delavka oziroma delavec (v nadaljevanju besedila: delavec), ki pri delodajalcu v Republiki Sloveniji dela poln delovni čas, ima pravico do plačila za opravljeno delo najmanj v višini minimalne plače, določene v skladu s tem zakonom.
(2) Minimalna plača je mesečna plača za delo opravljeno v polnem delovnem času.
(3) Delavec, ki dela krajši delovni čas, ima pravico do sorazmernega dela minimalne plače.

3. člen
( kazalci za določanje zneska minimalne plače )

Pri določitvi minimalne plače se upošteva:
- rast cen življenjskih potrebščin,
- gibanje plač,
- gospodarske razmere oziroma gospodarsko rast,
- gibanje zaposlenosti.

4. člen
(redno usklajevanje minimalne plače)

(1) Minimalna plača se enkrat letno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin. Za uskladitev minimalne plače se uporabi uradni podatek Statističnega urada Republike Slovenije o medletni rasti cen življenjskih potrebščin v preteklem letu (Dec t)/(Dec t-1).
(2) Znesek minimalne plače, določen po prejšnjem odstavku, velja za plačilo dela, opravljenega od 1. januarja tekočega leta dalje.

5. člen
(pristojnost določanja zneska minimalne plače in način objave)

Znesek minimalne plače v skladu s 4. in 10. členom tega zakona določi ministrica oziroma minister, pristojen za delo, po predhodnem posvetu s socialnimi partnerji in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta.

6. člen
(nadzor)

Nadzor nad izvajanjem določil tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za delo
(v nadaljevanju besedila: inšpektorat za delo).

II. KAZENSKE DOLOČBE

7. člen
(kazenske določbe )

(1) Z globo od 3.000 eurov do 20.000 eurov se kaznuje delodajalec:
- ki delavcu izplača plačo v nasprotju z 2. členom tega zakona,
- ki delavcu izplača nižjo minimalno plačo, ne da bi sklenil pisni sporazum o postopnem usklajevanju minimalne plače v skladu z 9. členom tega zakona
(2) Manjši delodajalec, ki zaposluje deset ali manj delavcev in stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 1.500 eurov do 8.000 eurov.
(3) Z globo od 1.000 eurov do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba delodajalca - pravne osebe ter odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

8. člen
(višina minimalne plače)

Minimalna plača za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona je 734,15 eurov.

9. člen
(pogoji za postopno usklajevanje višine minimalne plače )

(1) Delodajalec, pri katerem bi izplačevanje minimalne plače v višini določeni v skladu s tem zakonom povzročilo velike izgube in ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov večjemu številu delavcev, lahko v prehodnem obdobju, ki ne sme trajati dlje kot do 31.12.2011, postopno usklajuje izplačilo minimalne plače z višino, določeno v skladu s tem zakonom.
(2) O postopnem usklajevanju izplačila minimalne plače, z določitvijo natančne dinamike uskladitve minimalnih plač z določbami tega zakona, se je delodajalec dolžan posvetovati in skleniti pisni sporazum s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja, če tega ni, pa s svetom delavcev ali z delavci na zboru delavcev.
(3) Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom mora delodajalec seznaniti inšpektorat za delo.

10. člen
( način prilagajanja minimalne plače)

(1) V primeru sklenitve pisnega sporazuma v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, je dolžan delodajalec pri plačilu plače delavcu upoštevati:
- za delo opravljeno od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi tega zakona znesek minimalne plače najmanj v višini 654,69 eurov;
- za delo opravljeno od 1. januarja 2011 dalje, znesek minimalne plače najmanj v višini 685,25 eurov, povečan za rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010,
- za delo opravljeno od 1. januarja 2012 dalje, znesek minimalne plače najmanj 734,15 eurov, povečan za rast cen življenjskih potrebščin v letu 2010 in 2011.
(2) V času posvetovanja v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena, vendar ne dlje kot dva meseca po uveljavitvi tega zakona, mora delodajalec minimalno plačo izplačati najmanj v višini, določeni v prvi alineje prejšnjega odstavka.

11. člen
(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o določitvi minimalne plače (Uradni list RS, št. 114/06 in 36/08), razen določbe 4. člena, ki velja do spremembe predpisa, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

12. člen
(veljavnost)

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

III. OBRAZLOŽITEV

V zakonu je v členih od 1 do 7 urejen osnovni sistem minimalne plače, to je pravica delavcev do minimalne plače, njena višina in način rednega usklajevanja zneska minimalne plače.

V prehodnih določbah so določeni pogoji postopnega prilagajanja minimalne plače zakonsko določeni višini pri delodajalcu, pri katerem bi enkraten prehod na novo višino minimalne plače povzročil nepremostljive težave. Določene so tudi najnižje možne višine minimalne plače, ki jih morajo v prehodnem obdobju upoštevati delodajalci, ki se odločijo za postopno prilagajanje minimalne plače.

 

OSNOVNE DOLOČBE ( členi od 1 do 7)

K 1. členu

S tem zakonom se na novo določa višina, pogoje pod katerimi se izplačuje in način usklajevanja minimalne plače.

K 2. členu

Na podlagi tega zakona ima vsak delavec oziroma delavka, ki dela poln delovni čas pri delodajalcu v Republiki Sloveniji, pravico do plačila najmanj v višini minimalne plače, določene s tem zakonom.

Iz dikcije drugega odstavka, ki določa, da je minimalna plača najnižje zakonito mesečno plačilo za delo, opravljeno v polnem delovnem času, izhaja, da so iz minimalne plače izključeni le dodatki oziroma plačila za delo preko polnega delovnega časa (plačilo za nadure).

Delavcu, ki dela manj od polnega delovnega časa, v skladu z drugim odstavkom tega člena pripada sorazmerno nižje plačilo. Delodajalec mu je dolžan izplačati dolžini delovnega časa sorazmerni del minimalne plače.

K 3. členu

V skladu s Konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 131 o minimalni plači naj bi pri odločanju o povečanju minimalne plače med drugim upoštevali podatke o rasti cen življenjskih potrebščin, o gibanju plač, o gospodarski rasti in o gibanju zaposlenosti. V nadaljevanju zakona je natančneje določen le način upoštevanja rasti cen življenjskih potrebščin. Vsebina tega člena pa daje možnost, da bi se minister po posvetu s socialnimi partnerji odločil o drugačni uskladitvi minimalne plače z rastjo cen, če bi ostali podatki kazali taka gibanja, da bi zgolj neposredna uskladitev z rastjo cen ne bi bila primerna.

K 4. členu

Minimalna plača se v skladu z določili tega člena vsako leto, z veljavnostjo za januar, uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. Z uporabo podatkov o rasti cen v preteklem letu, torej december preteklega leta, glede na december predpreteklega leta, je upoštevana celotna rast cen od zadnje določitve minimalne plače in s tem zagotovljena ohranitev kupne moči minimalne plače, ki mora delavcu, ki jo prejema, zagotavljati dostojno preživetje. Z dikcijo, da se minimalna plača uskladi najmanj z rastjo cen, pa je upoštevaje podatke iz 3. člena dopuščena možnost tudi drugačnega dodatnega povečanja minimalne plače.

K 5. členu

Za določitev zneska minimalne plače v skladu z 4. členom zakona, ki je rezultat rednih uskladitev, kakor tudi v skladu z 10. členom, ki velja v prehodnem dveletnem obdobju, je pristojen minister, pristojen za delo, ki pa se mora predhodno posvetovati s socialnimi partnerji, ki so člani ESS. Minister je dolžan zneske objavljati v Uradnem listu Republike Slovenije najkasneje do 31. januarja tekočega leta.

K 6. členu

Inšpektorat za delo RS je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb tega zakona.

K 7. členu

Zakon predvideva kazni za delodajalce, ki izplačujejo nižje plače od določenih po osnovnih določilih zakona in kazni za delodajalce, ki ne upoštevajo določb o postopnem prilagajanju izplačil minimalne plače.

 

PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE ( členi 8 do 12)

K 8. členu

Z veljavnostjo od prvega dne naslednjega meseca po uveljavitvi zakona je minimalna plača določena v višini 734,15 EUR. Datum je določen opisno, saj ga zaradi postopkov usklajevanja ni mogoče natančneje določiti. Zagotovljeno pa je, da določen znesek velja za ves mesec.
Določeni znesek minimalne plače izhaja iz vrednosti košarice minimalnih življenjskih potrebščin v letu 2009 (562 EUR), ki je bila ugotovljena z raziskavo Inštituta za ekonomska raziskovanja pri Ekonomski fakulteti v Ljubljani.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve bo vsake štiri leta zagotovilo preverjanje ustreznosti strukture porabe, ki je bila upoštevana pri določitvi minimalne plače v tem zakonu. Spremembe le te bo treba ustrezno upoštevati pri naslednji določitvi minimalne plače.

K 9. členu

V primerih, ki jih podrobneje določa ta člen, lahko delodajalec namesto takojšnje uveljavitve zneska minimalne plače v višini 734,15 EUR le to začne pri plačilu delavcem uvajati postopoma. Obdobje postopnega prehoda na dokončno višino minimalne plače lahko traja najdlje do 1. januarja 2012.
Določila veljajo za delodajalca, ki bi mu takojšnje izplačevanje minimalne plače v določenem znesku povzročilo velike izgube, ogrozilo obstoj podjetja ali imelo za posledico odpuščanje večjega števila zaposlenih. Delodajalec se je o postopnem prehodu dolžan posvetovati s sindikatom pri delodajalcu, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja delovna razmerja ali če tega ni, s svetom delavcev oziroma z delavci na zboru delavcev. Za sindikat pri delodajalcu v skladu z 8. členom Zakona o delovnih razmerjih se šteje reprezentativni sindikat, ki ima člane zaposlene pri delodajalcu in ki imenuje ali izvoli sindikalnega zaupnika po 208. členu ZDR.
Sporazum mora vsebovati tudi terminski plan oziroma dinamiko prilagajanja minimalne plače.
Z namero sklenitve sporazuma in s sklenjenim sporazumom mora delodajalec seznaniti inšpektorat za delo.

K 10. členu

V prvem odstavku so za posamezna leta prehodnega obdobja, v katerem je pod pogoji iz 9. člena mogoče izplačevati nižje minimalne plače, določeni najnižji dovoljeni zneski minimalne plače in sicer so od prvega dne v naslednjem mesecu po uveljavitvi zakona, od 1. januarja 2011 in od 1. januarja 2012 zneski minimalne plače določeni tako, da je z neto zneski, ki iz njih izhajajo, zagotovljeno postopno prilagajanje končni vrednosti košarice življenjskih potrebščin. V prvem letu je zagotovljena raven 510 EUR, v drugem 530 EUR, v začetku tretjega, to je januarja 2012 pa 562 EUR. Seveda je tudi v tem primeru potrebno upoštevati medletno rast cen življenjskih potrebščin. Zato bodo zneski pred objavo povečani za ugotovljeno rast cen življenjskih potrebščin v preteklem letu. V drugem odstavku pa je določeno, da lahko delodajalec v času posvetovanja s predstavniki delavcev o drugačnem načinu izplačevanja plač, vendar ne dlje kot dva meseca, delavcem izplačuje minimalno plačo, kot je v primeru postopnega prehoda, določena z veljavnostjo za prvi mesec po uveljaviti zakona, to je 654,69 EUR.
Iz navedenega izhaja, da je sklenitev sporazuma o drugačnem izplačevanju minimalne plače mogoča le v prvih dveh mesecih veljavnosti zakona. Kasneje zniževanje minimalne plače ni več mogoče.

K 11. členu

S tem zakonom se na novo ureja sistem minimalne plače, zato z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o določitvi minimalne plače ZDPM (Uradni list RS, št. 114/06 in 36/08), ki je to področje urejal doslej. V veljavi, do nove ureditve na področju pokojninsko invalidskega zavarovanja, ostaja le 4. člen, ki določa zajamčeno plačo, saj se le-ta uporablja kot osnova za zavarovanje za manjši obseg pravic.

K 12 .členu

Zakon se uveljavi naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Državni zbor

Ključne besede:
zakon o minimalni plači
minimalna plača
plače

Zadnji članki iz rubrike:

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

7.10.2019 15:52:25:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (2. 10. 2019)

7.10.2019 15:56:09:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (27.09.2019)

7.10.2019 15:53:19:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (2. 10. 2019)

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

Najnovejši članki:

15.10.2019 15:43:34:
Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

15.10.2019 15:40:17:
Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

15.10.2019 15:29:48:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT