Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.5.2010 12:53:40

Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o urejanju trga dela

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je predstavilo predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih ter predlog Zakona o urejanju trga dela.

Besedilo predloga zakona (5.3.2010)

Predvidene ključne novosti naj bi bile:

  • s spremembami ZDR na eni strani skrajšujemo odpovedne roke, in sicer – iz 150 na 90 dni (za 25 let dela pri delodajalcu) in iz 75 na 60 dni (za 15 let dela pri delodajalcu). Predlagajo, da so odpravnine nižje za 20 %;
  • na drugi strani pa z zakonom o urejanju trga dela zvišujemo nadomestila za primer brezposelnosti, širimo krog upravičencev do denarnega nadomestila, in sicer na osebe, ki so bile zaposlene 9 mesecev v zadnjih 24 mesecih (sedaj 12 mesecev v zadnjih 18 mesecih) – s tem želimo predvsem zaščititi mlade in skrajšujemo delovno dobo, ki je potrebna za pridobitev nadomestila;
  • denarna nadomestila za brezposelne bodo v prvih treh mesecih prejemanja višja kot do sedaj (sedaj 70 % po novem 80 %). Višje bo minimalno denarno nadomestilo, zaradi dviga minimalne plače pa bo višje tudi povprečno denarno nadomestilo;
  • da bi čimbolj stimulirali brezposelne k iskanju dela uvajamo tudi novost, da brezposelni v primeru zaposlitve za krajši delovni čas ohranijo sorazmeren del denarnega nadomestila;
  • prav tako jim omogoča tudi opravljanje dela do vrednosti 200,00 evrov mesečno ob ohranitvi pravice do prejemanja denarnega nadomestila;
  • predlog zakona omogoča delno brezposelnost in vključevanje brezposelnih oseb v malo delo in druge oblike dela;
  • status brezposelne osebe lahko pridobili tudi tisti, ki se izobražujejo ob delu;
  • pomembna je tudi širitev izvajanja javne službe na druge iskalce zaposlitve, ki se ne štejejo za brezposelne osebe.
  • Zavod RS za zaposlovanje še vedno ostaja ključna institucija na trgu dela, predlagamo tudi nekatere spremembe za večjo učinkovitost APZ in zmanjšujemo administrativne obremenitve za podjetja.

PREDLOG ZAKONA O UREJANJU TRGA DELA

Zakon o urejanju trga dela bo nadomestil Zakon o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ki ga je Državni zbor sprejel leta 1991 in je bil kasneje večkrat dopolnjen in spremenjen.

Obstoječi zakon, ki ureja področje zaposlovanja in zavarovanja za primer brezposelnosti, je zastarel, zaradi številnih sprememb v preteklih letih pa je tudi nekonsistenten, zato je pri njegovem izvajanju veliko težav, obenem pa ne dopušča hitrega odzivanja na dinamične spremembe na trgu dela.

Ključni cilj novega zakona o urejanju trga dela je uvajanje koncepta varne prožnosti na trgu dela v Republiki Sloveniji. Ta cilj bo dosežen v povezavi s spremembami sistemskih zakonov, ki urejajo delovna razmerja in sistem socialne varnosti na eni strani ter povečano vlogo aktivne politike zaposlovanja in večjo varnostjo brezposelnih na drugi strani.

Poglavitni cilji predloga Zakona o urejanju trga dela:

  • povečanje varnosti oseb, ki so izgubile zaposlitev – prispevek k konceptu varne prožnosti na trgu dela;
  • povečanje uspešnosti in učinkovitosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja;
  • zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela;
  • povečanje nadzora nad institucijami na trgu dela;
  • povečanje kroga upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti, povečanje minimalnega zneska denarnega nadomestila in povprečne višine izplačanih nadomestil, omogočanje delne brezposelnosti in vključevanje brezposelnih oseb v malo delo in druge oblike dela;
  • uvajanje novih ukrepov APZ, kot so zamenjava na delovnem mestu in delitev delovnega mesta (job rotation in job sharing), uvajanje novih izvajalcev teh ukrepov, širitev storitve karierne orientacije kot prvega koraka na poti do zaposlitve, vključevanje socialnih partnerjev na lokalni ravni in sistematično spremljanje in evalviranje ukrepov APZ;
  • ukinitev nepotrebnih administrativnih bremen za podjetja in iskalce zaposlitve ter uvajanje sodobnih elektronskih storitev.

Zakon bo podlaga za izvajanje ukrepov države na trgu dela, ki so:

  • storitve za trg dela,
  • aktivna politika zaposlovanja,
  • zavarovanje za primer brezposelnosti,
  • pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja za primer brezposelnosti.
Storitve za trg dela se bodo izvajale preko zavoda in po novem tudi preko koncesionarjev. Med storitve prištevamo:
  • informiranje o trgu dela, ki se lahko izvaja kot splošno informiranje in je namenjeno vsem osebam na trgu dela, in informiranje o možnostih zaposlovanja, ki je namenjeno vsem, ki iščejo zaposlitev. Te storitve bodo deležni tudi delavci v postopku izgubljanja zaposlitve in tisti, ki jim v roku 3 mesecev poteče pogodba o zaposlitvi;
  • vseživljenjsko karierno orientacijo, ki bo pri izvajanju aktivne politike zaposlovanja pridobila bistveno večjo vlogo, saj predstavlja prvi korak na poti do nove zaposlitve. Izvajala se bo v obliki informiranja (filmi, dvd, internet), kar bo namenjeno vsem osebam na trgu dela, osnovnega kariernega svetovanja za določanje kariernih ciljev, ki bo namenjeno vsem iskalcem zaposlitve, in poglobljenega kariernega svetovanja, ki bo namenjeno predvsem iskalcem prve zaposlitve, osebam s suficitarnimi poklici in dolgotrajno brezposelnim:
  • priprave na zaposlitev, v okviru katere bodo iskalci zaposlitve pridobivali veščine za iskanje zaposlitve (delavnice za pripravo nastopa pri delodajalcih, iskanje informacij in kandidiranje za delo …);
  • posredovanje zaposlitve bo namenjena vsem iskalcem zaposlitve.

Aktivna politika zaposlovanja

Predlog Zakona o urejanju trga dela prinaša nove rešitve na področju aktivne politike zaposlovanja, saj se bo mogoče zaradi novih izvajalcev, novih ukrepov in poenostavljenih postopkov bolj učinkovito odzivati na hitre spremembe na trgu dela. Gospodarska in finančna kriza v letu 2009 je namreč pokazala, da je potrebno hitrejše prilagajanje na tem področju. Izvajali bomo naslednje ukrepe:

  • usposabljanje in izobraževanje,
  • zamenjava na delovnem mestu in delitev delovnega mesta,
  • spodbude za zaposlovanje,
  • kreiranje delovnih mest,
  • spodbujanje samozaposlovanja.

Usposabljanje in izobraževanje bo tudi v bodoče najpomembnejši ukrep aktivne politike zaposlovanja. Evalvacije dosedanjega izvajanja so pokazale, da so posebej uspešni ukrepi usposabljanja na konkretnem delovnem mestu, zato jih bomo nadaljevali v tej obliki, usposabljanje in izobraževanje brezposelnih bo v bodoče bolj povezano s karierno orientacijo, zaposleni v podjetjih pa se bodo tudi v bodoče usposabljali v skladu s programi usposabljanja v podjetjih, vendar bomo podjetjem pri pripravi načrtov izobraževanja in celotnem področju ravnanja s človeškimi viri nudili dodatno pomoč.

Kot novost uvajamo zamenjavo na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, kar naj bi prispevalo k večji mobilnosti in prožnosti na trgu dela.

Spodbude za zaposlovanje bodo tudi v bodoče namenjene najbolj ranljivim skupinam brezposelnih na trgu dela (mladi do 25 leta, iskalci prve zaposlitve, absolventi, starejši od 50 let) in jih bomo izvajali v povezavi z usposabljanjem.

Kreiranje delovnih mest bo potekalo v okviru javnih del in v prihodnosti tudi s socialnim podjetništvom. Ukrep je namenjen predvsem dolgotrajno brezposelnim.

Samozaposlovanje pa bo namenjeno predvsem brezposelnim osebam, ki imajo podjetniško idejo (o čemer bodo presojali preko ZJN izbrani podjetniški svetovalci), pred pridobitvijo subvencije pa bodo kandidati morali opraviti tudi usposabljanje. Podporno okolje za podjetništvo po našem mnenju ni ustrezno, zato bomo ta ukrep nadgradili tudi s svetovanjem v prvih letih poslovanja samozaposlenih oseb.

Zavarovanje za primer brezposelnosti in pravice

Na področju zavarovanja za primer brezposelnosti se širi krog obveznih zavarovancev in oseb, ki se lahko prostovoljno zavarujejo za primer brezposelnosti, posledično pa tudi krog upravičencev do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. S spremembo pogojev za pridobitev pravice do denarnega nadomestila bodo do nadomestila pogosteje upravičeni predvsem mladi, ki imajo malo delovnih izkušenj, kar bo povečalo njihovo socialno varnost, saj bo po novem pogoj za pridobitev denarnega nadomestila 9 mesecev zaposlitve v zadnjih 24 mesecih (sedaj 12 mesecev v 18 mesecih).

Uvajamo tudi novost, ki bo brezposelnim omogočila omejen obseg dela (do 200 EUR), za ohranitev stika s trgom dela, pri čemer bodo ohranili pravico do denarnega nadomestila in delno brezposelnost ob sprejemu zaposlitve, pri čemer ohranijo pravico do sorazmernega dela denarnega nadomestila za brezposelne.

Nadzor nad brezposelnimi osebami bo tudi v bodoče izvajal Zavod RS za zaposlovanje, s predlogom zakona pa povečujemo obveznost sodelovanja zavoda in Centrov za socialno delo pri aktivaciji prejemnikov denarne socialne pomoči in obravnavi brezposelnih oseb z zaposlitvenimi ovirami, obenem pa spodbujamo te prejemnike k aktivaciji z dodatkom za aktivnost v okviru zakona, ki ureja denarne socialne prejemke in v okviru tega zakona, saj dopuščamo omejeno možnost dela ob ohranitvi dodeljene pravice.

Postopki vključevanja v storitve in ukrepe

Predlog zakona povečuje odgovornost svetovalcev zaposlitve pri vključevanju brezposelnih oseb in drugih iskalcev zaposlitve v storitve, ki jih izvajajo zavod in koncesionarji, saj bo obravnava oseb bolj diferencirana, kar pomeni, da bodo tisti, ki nujno potrebujejo vključitev v storitve in ukrepe obravnavani hitreje in bodo tudi hitreje pridobili individualni zaposlitveni načrt, ki je podlaga za vključitev.

Določena je tudi obveznost sodelovanja zavoda in Centrov za socialno delo pri obravnavi oseb z zaposlitvenimi ovirami.

Izvajalci ukrepov in nadzor

Za izvajanje javne službe, torej storitev na trgu dela, bo še naprej odgovoren Zavod RS za zaposlovanje kot osrednja institucija na trgu dela, ministrstvo za delo pa bo lahko za izvajanje javne službe dodeljevalo tudi koncesije drugim izvajalcem. Novost so tudi fundacije za izboljšanje zaposlitvenih možnosti (nasledniki skladov dela), ki bodo izvajalci storitev in ukrepov na lokalni ravni, združevali bodo socialne partnerje na lokalnem nivoju in bodo delovali predvsem na področju usposabljanja in izobraževanja zaposlenih, po potrebi pa tudi na drugih področjih.

Zakon uvaja tudi strožji finančni in strokovni nadzor nad delovanjem institucij na trgu dela ter uvaja sistematičen pristop k poročanju ter spremljanju in evalviranju ukrepov ter s tem k bolj učinkoviti in gospodarni porabi javnih sredstev.

Ključne besede:
ZDR
Predlog sprememb Zakona o delovnih razmerjih
Predlog sprememb Zakona o urejanju trga dela

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

18.9.2019 12:59:06:
Kupon za brezplačno kavo in DDV

16.9.2019 15:52:13:
Poročilo o gibanju plač za junij 2019

16.9.2019 15:36:11:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, julij 2019

16.9.2019 12:21:38:
Poročanje o elektronskih storitvah od 1. 1. 2019

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT