Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.10.2010 16:49:20

Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Zadnjo verzijo predloga Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na povezavi.

V javni razpravi predlog Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju

Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je na novinarski konferenci, ki je potekala 24. 3. 2010, predstavilo predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in ga obenem dalo v javno razpravo. Novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavlja prvo fazo sprememb obstoječe pokojninske zakonodaje, ki bi v veljavo stopile 1. januarja 2011.

Marca 2009 je pod okriljem ministrstva z delom pričela strokovna skupina za pripravo izhodišč za modernizacijo pokojninskega sistema v Sloveniji. Septembra 2009 so bila strokovna izhodišča predstavljena širši javnosti. Nadaljnje delo na projektu modernizacije pokojninskega sistema v Sloveniji je nato prevzela delovna skupina v okviru Ekonomsko socialnega sveta, v kateri so sodelovali predstavniki socialnih partnerjev in predstavniki Združenja upokojencev Slovenije. V skladu z rezultati dela strokovne skupine in dela delovne skupine v okviru Ekonomsko socialnega sveta je ministrstvo pripravilo predlog novega Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki ga je predstavilo javnosti.

Kot je ob predstavitvi novega zakona dejal minister dr. Svetlik, je »modernizacija obstoječega pokojninskega sistema v Sloveniji nujna zaradi zagotavljanja finančne vzdržnosti sistema po letu 2020. Kljub pozitivnim učinkom pokojninske reforme iz leta 1999 so prilagoditve nujne takoj, saj se bo v nasprotnem primeru po letu 2020 pokojninska blagajna znašla v velikih težavah. Odhodki pokojninske blagajne bodo na podlagi dolgoročnih projekcij leta 2020 znašali 11,2 % BDP, leta 2050 pa že 18,4 % BDP.«

V nadaljevanju je dr. Svetlik predstavil razloge za takšno stanje:

  • Trend staranje prebivalstva bo v Sloveniji še posebej intenziven. Število starejših od 65 let naj bi se iz 325.000 v letu 2008 povečalo na 589.900 v letu 2060, kar bo predstavljalo kar 33,4 % vseh prebivalcev.
  • V Sloveniji se upokojujemo prekmalu. Povprečna pokojninska doba upokojencev v Sloveniji je konec leta 2009 znašala le 32 let in 3 mesece. Povprečna starost upokojencev, ki jim je bila prvič priznana pravica do pokojnine, pa le 53 let in 8 mesecev.
  • Soočamo se z eno najnižjih stopenj zaposlenosti starejših oseb med 55 in 64 letom. Ta je v Sloveniji v letu 2008 znašala 32,8 %, kar je precej nižje od stopnje zaposlenosti starejših oseb v EU-27, ki znaša 45,6 % in v EU-15, kjer znaša 47,4 %.
  • Mladi se zaradi podaljševanja šolanja prepozno vključujejo v sistem pokojninskega zavarovanja. Povprečen petletnik danes lahko glede na splošne trende tako pričakuje, da bo v sistemu izobraževanja ostal kar do svojega 23. leta.

Minister dr. Svetlik in generalni direktor direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela Peter Pogačar sta v nadaljevanju predstavila vsebino predloga novega zakona. Ta predvideva dva načina upokojitve, in sicer starostno upokojitev in predčasno upokojitev:

  • Pravico do starostne pokojnine pridobi zavarovanec pri starosti 65 let – moški, oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.
  • Pravico do predčasne pokojnine pa pridobi zavarovanec pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški, oziroma 38 let pokojninske dobe – ženska.

Ključne novosti novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju so:

  • Bonusi in malusi so po novem oblikovani tako, da skušajo čim bolj motivirati posameznike za podaljševanje delovne aktivnosti. V primeru, da ima zavarovanec izpolnjene pogoje za predčasno upokojitev, a ostane delovno aktiven, se mu lahko do 65 leta – moški, oziroma 63 leta – ženske, dodatno mesečno izplačuje še 20 % predčasne pokojnine ali pa se mu predčasna pokojnina trajno poveča za 0,3 % za vsak mesec delovne aktivnosti. Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino, pa se odmerjena pokojnina zmanjša za 0,3 % za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino.
  • Ob navedenem predlog zakona uvaja tudi nov mehanizem delne pokojnine. Ta bo namenjena stimuliranju podaljševanja delovne aktivnosti in kasnejšega upokojevanja zavarovancev. Ti bodo po novem imeli možnost opravljanja dela v zmanjšanem obsegu, za kar bodo dobivali sorazmerno plačilo, hkrati pa bodo zraven plače in delne pokojnine prejemali še del predčasne pokojnine – se pravi tri prejemke.
  • Za izračun pokojninske osnove se bodo po novem upoštevale plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki iz katerihkoli 34 let zavarovanja. Da se zaradi tega pokojnine ne bi zniževale, pa se kot kompenzacijski faktor uvaja sorazmerno višji odmerni odstotek.
  • Posebna pozornost je namenjena tistim, ki so z delom začeli pred dopolnjenimi 20. leti, in tistim, ki delajo na zdravju škodljivih delovnih mestih in delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče več opravljati. Ti se bodo lahko upokojevali pod blažjimi pogoji. V sistemu se ohranja tudi določeno raven pozitivne diskriminacije za ženske, ki se bodo lahko upokojile dve leti prej kot moški oziroma pri dve leti krajši pokojninski dobi.

Vse spremembe bodo uvedene postopoma od 1. januarja 2011 dalje, pri čemer bodo prehodna obdobja dovolj dolga, da bo breme modernizacije pokojninskega sistema kar najbolj enakomerno porazdeljeno med vse generacije.

V nadaljevanju so predstavljene podrobnosti predloga zakona.

1 OBVEZNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

1.1 STAROSTNA POKOJNINA

Zavarovanec pridobi pravico do starostne pokojnine pri starosti 65 let – moški, oziroma 63 let – ženske, če je dopolnil najmanj 15 let zavarovalne dobe.

V obdobju od 2011 do 2014 znaša starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 20 let pokojninske dobe:

Leto

Starost

Moški

Ženske

Let

Mesecev

Let

Mesecev

2011

63

6

61

6

2012

64

0

62

0

2013

64

6

62

6

2014

65

 

63

 

Za zavarovanca, ki je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški oziroma najmanj 38 let pokojninske dobe – ženske, je starost za pridobitev pravice do starostne pokojnine v obdobju od 2011 do 2016:

Leto

Starost

Moški

Ženske

Leta

Leta

2011

60

58

2012

61

59

2013

62

60

2014

63

61

2015

64

62

2016

65

63

Zavarovanec, ki je vstopil v obvezno zavarovanje pred dopolnitvijo 20. leta starosti, pridobi pravico do starostne pokojnine, ko dopolni starost 60 let in 44 let pokojninske dobe (moški) oziroma starost 58 let in 42 let pokojninske dobe (ženska) – bonus.

Zavarovanec v prehodnem obdobju od 2011 do 2014 pridobi pravico do starostne pokojnine, če v posameznem koledarskem letu izpolnjuje naslednje pogoje starosti in dopolnjene pokojninske dobe:

Leto

Moški

Ženske

Starost

Pokojninska doba

Starost

Pokojninska doba

Leta

Meseci

Leta

Meseci

Leta

Meseci

Leta

meseci

2011

58

0

42

0

56

0

40

0

2012

58

6

42

6

56

6

40

6

2013

59

0

43

0

57

0

41

0

2014

59

6

43

6

57

6

41

6

2015

60

0

44

0

58

0

42

0

1.2 PREDČASNA POKOJNINA

Zavarovanec pridobi pravico do predčasne pokojnine pri starosti 60 let, če je dopolnil najmanj 40 let pokojninske dobe – moški oziroma 38 let pokojninske dobe – ženska.

V obdobju od 2011 do 2014 za zavarovance, za zavarovanke pa v obdobju od 2011 do 2017, znaša starost, v obdobju od 2011 do 2013 pa za zavarovanke tudi pokojninska doba (pri moških se ohranja 40 let), za pridobitev pravice do predčasne pokojnine v posameznem koledarskem letu:

Leto

Starost

Ženske

Moški

Ženske

Pokojninska doba

Let

Mesecev

Let

Mesecev

Let

Mesecev

2011

58

6

57

0

37

6

2012

59

0

57

6

37

9

2013

59

6

58

0

38

 

2014

60

 

58

6

   

2015

   

59

0

   

2016

   

59

6

   

2017

   

60

     

Zavarovancu, ki izpolni pogoje za pridobitev pravice do predčasne pokojnine in ostane v zavarovanju, se lahko mesečno izplačuje 20 % predčasne pokojnine do dopolnitve 65 let starosti za moške in 63 let starosti za ženske – bonus.

V kolikor zavarovanec ob izpolnitvi pogojev za predčasno pokojnino ne uporabi možnosti iz prejšnjega odstavka in ostane v zavarovanju, se predčasna pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, poveča za 0,3 % za vsak mesec do dopolnitve 65 let starosti za moške in 63 let starosti za ženske – bonus.

Zavarovancu, ki uveljavi predčasno pokojnino se pokojnina, odmerjena glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, zmanjša za 0,3 % za vsak mesec do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino – malus.

1.3 DELNA POKOJNINA

Zavarovanec, ki je izpolnil pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, lahko pridobi pravico do delne pokojnine, če ostane v obveznem zavarovanju v obsegu, ki ustreza delu s sorazmernim delom polnega delovnega časa, vendar najmanj 4 ure dnevno.

Delna pokojnina se odmeri od predčasne ali starostne pokojnine, odmerjene na dan njene uveljavitve, glede na dopolnjeno pokojninsko dobo in starost zavarovanca, v odstotku, ki ustreza skrajšanju polnega delovnega časa.

Zavarovancu, ki se delno upokoji in za preostali del prejema plačo se, do dopolnitve 65 let starosti za moške in 63 let starosti za ženske, prizna še del predčasne pokojnine v sledečem odstotku:

Število ur

Del predčasne pokojnine

7

15 %

6

10 %

5

5 %

Dohodki delno upokojene osebe tako so: sorazmeren del plače, delna pokojnina in del predčasne pokojnine.

1.4 POKOJNINSKA OSNOVA

Za izračun pokojninske osnove se upoštevajo plače oziroma zavarovalne osnove, od katerih so bili plačani prispevki, iz katerihkoli zaporednih 34 letih zavarovanja od 1. 1. 1970 dalje, ki so za zavarovanca najugodnejša. Pokojninska osnova se bo v obdobju od 2011 do 2018 postopoma podaljševala za 2 leti na leto, leta 2011 bo torej znašala 20 let, leta 2018 pa 34 let.

Zaradi podaljševanja obdobja za izračun pokojninske osnove se bo višina pokojnin v prihodnjih letih predvidoma zniževala, zato bomo uvedli kompenzacijski faktor – višji odmerni odstotek. Ta bi skladno z veljavno zakonodajo leta 2011 znašal 79 %, leta 2024 pa naj bi znašal le 72,5 %. V skladu s predlogom zakona pa bi odmerni odstotek od 2011 povečevali sorazmerno z nižanjem višine pokojnin zaradi podaljševanja osnove za odmero, tako da se dejanska višina pokojnin zaradi tega ne bo znižala.

1.5 VALORIZACIJA POKOJNIN

Predlog novega zakona kot način usklajevanja predvideva modificirano švicarsko formulo, in sicer veže rast pokojnin v 50 % na rast plač in v 50 % na rast cen življenjskih potrebščin. Uskladitev pokojnin se izvede enkrat letno in ne more biti nižja od ugotovljene rasti cen življenjskih potrebščin.

2 DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

2.1 OBVEZNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE – POKLICNA POKOJNINA

Delavci na zdravju škodljivih delovnih mestih ali delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče več opravljati, bodo vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje. Shema dodatnega pokojninskega zavarovanja bo opredeljena kot shema z vnaprej določenimi premijami, ki jih bo plačeval delodajalec. Delavci bodo iz te oblike zavarovanja upravičeni do:

    • poklicne in znižane poklicne pokojnine,
    • dodane (pokojninske) dobe (1/4 za vsako leto opravljanja dela),
    • ob upokojitvi v obveznem zavarovanju bodo imeli možnost dviga sredstev v obliki enkratnega izplačila ali prenosa v prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje.

Pogoji za pridobitev pravice do poklicne pokojnine:

    • Pokojninska doba skupaj z dodano dobo zadošča za pridobitev pravice do predčasne pokojnine (40 let pokojninske dobe za moške ter 38 za ženske).
    • Sredstva zadostujejo za izplačevanje poklicne pokojnine (znesek mesečne poklicne pokojnine najmanj 50 % najnižje pokojninske osnove).

Hkrati s prenovo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja se bo prenovil tudi sistem določanja oziroma ukinjanja delovnih mest, za katera je takšno zavarovanje obvezno. Delodajalec bo tako imel možnost dokazati, da določeno delovno mesto ni več zdravju škodljivo oziroma da ga je mogoče opravljati tudi po določeni starosti.

2.2 PROSTOVOLJNO DODATNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE

Prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje je varčevanje in zavarovanje, na podlagi katerega član (delavec) in vplačevalec (delodajalec) pridobita davčne in druge olajšave. Vzpostavi se s pokojninskim načrtom, ki je temeljni akt varčevanja – zavarovanja (pravice in pogoji). Po namenu s predlogom modernizacije pokojninskega sistema ločujemo:

  • Kolektivno zavarovanje – nadomešča izpad dohodkov iz I. stebra
  • Individualno varčevanje – vzdrževanje življenjskega standarda primerljivega času zaposlitve

Kolektivno varčevanje vzpostavijo delodajalec in delavci skupaj, skozi socialni dialog. Na osnovi dogovora sklenejo pogodbo o oblikovanju pokojninskega načrta. Minimalno vsebino pogodbe in pokojninskega načrta določa predlagani zakon. Delodajalec in delavec se dogovorita o višini vplačil, ki pa na letni ravni ne smejo biti nižja od 240 evrov na zavarovanca. V kolektivno zavarovanje se vključijo vsi zaposleni pri delodajalcu. V primeru neplačevanja in drugih kršitev pokojninskega načrta s strani delodajalca bo za izvajanje nadzora in sankcij pristojen Inšpektorat RS za delo. Pri prevzemu podjetja mora delodajalec vsaj še 1 leto zagotavljati pravice iz kolektivnega varčevanja prevzetim delavcem.

V delovno intenzivnih panogah predlog zakona o modernizaciji pokojninskega sistema predvideva možnost sofinanciranja kolektivnega varčevanja s strani države po sistemu matching contributions. Vplačilo delavca v tem primeru sestavlja enakopraven prispevek delavca, delodajalca in države.

Pogoj za pridobitev pravice do dodatne starostne pokojnine je uveljavitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine. Pravico do dodatne starostne pokojnine pa lahko uveljavlja zavarovanec tudi ob uveljavitvi pravice do invalidske pokojnine. Pravico do predčasne dodatne pokojnine lahko uveljavlja zavarovanec ob dopolnitvi starosti 55 let, če ni vključen v obvezno pokojninsko zavarovanje.

V individualno varčevanje se lahko vključi zavarovanec ali uživalec pravic iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Predlog zakona predvideva ločene davčne olajšave za individualno in kolektivno prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje. Uvajamo tudi nov enoten produkt – krovni vzajemni pokojninski sklad. Ključne prednosti uvedbe krovnega vzajemnega pokojninskega sklada so:

  • večja transparentnost poslovanja,
  • možnost izbire naložbene politike v podskladih,
  • boljša primerljivost podatkov objavljenih v javnosti (enotno vrednotenje, donosi, ipd.).

Upravljavci krovnih pokojninskih skladov bodo: banke, zavarovalnice, pokojninske družbe in družbe za upravljanje. Ohranjamo institut minimalne zajamčene donosnosti, zaradi izkušnje v zadnjih letih pa uvajamo daljši časovni horizont. Upravljavci bodo morali o poslovanju redno (letno) in na zahtevo obveščati svoje člane. Podatki o uspešnosti poslovanja pa bodo objavljeni tudi na spletnih straneh MDDSZ. Člani bodo sodelovali pri upravljanju z vključenostjo v odbor pokojninskega sklada. Nadzor pa bo v pristojnostih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, Inšpektorata RS za delo, Agencije za trg vrednostnih papirjev in Agencije za zavarovalni nadzor.

3 INVALIDSKO ZAVAROVANJE

Predlog zakona o modernizaciji pokojninskega sistema v Sloveniji bistveno ne posega v sistem invalidskega zavarovanja. Odpravlja oziroma popravlja pa določene pomanjkljivosti obstoječega sistema:

  • Natančna opredelitev pojma poklicna invalidnost.
  • Spremembe ureditve poklicne rehabilitacije s ciljem, da le-ta tudi v praksi postane temeljna pravica iz invalidskega zavarovanja. Kot primarno je potrebno zagotoviti krajše načine usposabljanja, ki bi zavarovancu nudili socialno varnost in večjo možnost zaposlitve. Sedanja odmera-višina nadomestila za čas poklicne rehabilitacije ne motivira zavarovancev, zato predlagamo, da se denarno nadomestilo  za čas poklicne rehabilitacije poveča, in sicer s 100 % na 130 % invalidske pokojnine, ki bi pripadala zavarovancu na dan nastanka invalidnosti.
  • Izrecno se določa, da delodajalec lahko delovnemu invalidu odpove pogodbo o zaposlitvi le, če pridobi mnenje komisije o obstoju podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
  • Delna invalidska pokojnina se preimenuje v delno nadomestilo iz invalidskega zavarovanja, ker ne gre za pokojnino ampak nadomestilo.
  • ZPIZ dobi aktivno legitimacijo za določitev kontrolnega pregleda za uživalce pravic iz invalidskega zavarovanja in prejemnike dodatka za pomoč in postrežbo, kjer se ponovno ocenjujejo njihova delovno zmožnost in potreba po stalni pomoči in postrežbi drugega.
  • Določi se pretežnostno zavarovanje, na podlagi katerega lahko zavarovanci uveljavljajo pravice iz invalidskega zavarovanja. Predlog pomeni širitev obsega pravic, ki jih zavarovanci, našteti v veljavnem drugem in tretjem odstavku 66. člena zakona, lahko pridobijo iz invalidskega zavarovanja. Omejevanje pravic za te zavarovance se odpravi ter se jim pod pogojem, da so izpolnili pogoj pretežnosti zavarovanja za širši obseg pravic omogoči, priznanje vseh pravic na podlagi ugotovljene II. ali III. kategorije invalidnosti.
  • Telesne okvare kot posebno zavarovalno tveganje, na podlagi katerega lahko zavarovanci prejemajo invalidnino, se izloči iz sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsem sedanjim prejemnikom invalidnine, ki so to pravico pridobili po ZPIZ-1 pa se zagotovi nadaljnje prejemanje te pravice. Tveganje telesnih okvar, ki ne vpliva na delovno zmožnost zavarovanca, se mora na novo urediti zunaj pokojninskega sistema za vse državljane.

Vir: mddsz

Zadnji članki iz rubrike:

3.7.2019 11:42:32:
Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:32:50:
Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (21. 6. 2019)

3.7.2019 11:21:14:
Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (21. 6. 2019)

19.6.2019 10:43:55:
Novi predlogi davčnih sprememb - 18. 6. 2019

7.6.2019 14:18:08:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja infinanciranja terorizma

Najnovejši članki:

13.9.2019 14:16:30:
DDV pri zaporednih dobavah po 1. 1. 2020

13.9.2019 11:11:14:
Izračun avtorskega honorarja nerezidentu

13.9.2019 13:15:51:
Spremembe DDV v letu 2020 (e-gradivo)

12.9.2019 14:47:29:
Novosti pri RTV-prispevku

12.9.2019 12:23:02:
Zaposlitveni oglas: Vodja računovodstva (m/ž)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT