Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.5.2010 15:20:43

Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev Racunovodja.com

Vlada RS je na današnji seji sprejela predlog Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in ga v obravnavo posredovala Državnemu zboru RS.

Vlada RS si je za mandat 2008–2012 s področja socialne varnosti naložila cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev. Ta cilj bo Vlada RS dosegla z naslednjimi ukrepi:

  • nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostojno življenje,
  • zagotovitev enotne vstopne točke v sistem socialnih pomoči,
  • vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih prejema posameznik.

Cilj predloga Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je oblikovanje pravičnejše in bolj dolgoročno vzdržne socialne države. Preglednejši in preprostejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki so je res potrebni, preprečil pa bo danes pogosta izkoriščanje in zlorabo sistema. Rešitve predstavljajo poenostavitev sistema socialnih transferjev, odvisnih od gmotnega položaja družine, njegovo večjo preglednost in večjo učinkovitost ter manjšo možnost zlorab.

Cilje bo mogoče doseči z vzpostavitvijo centralne evidence pravic iz javnih sredstev in s povezavo informacijskih sistemov, z vzpostavitvijo enega mesta odločanja, s poenotenjem elementov, ki vplivajo na odločitev o socialnih pravicah, in spremembo kriterijev za upravičenost do nekaterih socialnih pravic, pri čemer je mogoče vključiti tudi vzpodbude za zaposlovanje.

Centri za socialno delo postanejo »ena vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki ne temeljijo na socialnem zavarovanju ali o njih ne odločajo organi blagajn socialnega zavarovanja. Centri za socialno delo bodo odločali o vseh tovrstnih zakonskih pravicah, ki so neposredno odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja upravičenca, tj. tistih, ki so po veljavni zakonodaji že v njihovi pristojnosti (t. i. državnih socialnih transferjih), in tudi o pravicah, ki jih po veljavnih predpisih zagotavlja lokalna skupnost in so določene kot zakonska pravica (t. i. občinski transferji). Zakon jih s skupnim izrazom imenuje »pravice iz javnih sredstev«, in sicer so to:

denarni prejemki:

  1. otroški dodatek,
  2. denarna socialna pomoč,
  3. varstveni dodatek,
  4. državna štipendija;

subvencije in plačila:

  1. znižanje plačila za programe vrtcev po zakonu, ki ureja predšolsko vzgojo,
  2. dodatna subvencija malice za učence in dijake po zakonu, ki ureja šolsko prehrano,
  3. subvencija prevozov za dijake in študente po zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, in po zakonu, ki ureja visoko šolstvo,
  4. oprostitev plačil socialnovarstvenih storitev po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
  5. prispevek k plačilu sredstev, namenjenih za plačilo oziroma doplačilo pravic družinskega pomočnika po zakonu, ki ureja socialno varstvo,
  6. subvencija najemnine neprofitnega najemnega stanovanja, namenskega najemnega stanovanja, bivalne enote, tržnega najemnega in hišniškega stanovanja po zakonu, ki ureja stanovanjska razmerja,
  7. pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje,
  8. pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje za državljane Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovanci iz drugega naslova po zakonu, ki ureja zdravstveno zavarovanje.

Neupravičeno kopičenje socialnih pravic bo mogoče preprečiti z:

  • enotno opredelitvijo oseb, ki se štejejo poleg vlagatelja, ko ta uveljavlja pravico do nekega socialnega transferja,
  • enotno definicijo dohodka (vrst dohodkov, ki se upoštevajo pri ugotovitvi dohodkovnega položaja),
  • enotno definicijo premoženja pri uveljavljanju vseh socialnih transferjev, ki so odvisni od materialnega položaja,
  • določenim vrstnim redom uveljavljanja socialnih transferjev,
  • eno vstopno točko za uveljavljanje pravice do socialnih transferjev.

Ti elementi so ključni za ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih oseb, ki se jih poleg njega upošteva kot člane neke skupnosti. Materialni položaj je na eni strani pogoj za upravičenost do številnih socialnih transferjev, na drugi strani pa podlaga za odmero višine posameznega transferja.

Predlog zakona ohranja načelo, uveljavljeno pri navedenih pravicah iz javnih sredstev v obstoječi področni zakonodaji, da se le-ta dodeli, kadar dohodek oseb, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja, ne dosega meje dohodkov, ki je določena za posamezno pravico iz javnih sredstev. Pri tem zakon ne posega v druge pogoje, ki jih določajo predpisi, ki urejajo to pravico. Tudi ne posega v samo delovno področje posameznega pristojnega ministrstva (razen izjemoma, ker se področna zakonodaja ne spreminja vzporedno s sprejetjem tega zakona) niti ne posega v vir financiranja. 

Določa pa:

  1. vrstni red uveljavljanja pravic,
  2. enoten način ugotavljanja materialnega položaja (krog oseb, dohodki, premoženje),
  3. meje dohodkov, ki se upoštevajo pri uveljavljanju denarnih prejemkov in drugih pravic, ki so odvisne od materialnega položaja,
  4. višino določenih pravic iz javnih sredstev,
  5. postopek, ki se uporablja pri njihovem uveljavljanju,
  6. centralno evidenco socialnih transferjev.

Centri za socialno delo odločajo o navedenih pravicah po v zakonu določenem vrstnem redu, ki ga je vlagatelj dolžen upoštevati. Z določitvijo vrstnega red se preprečuje neupravičeno kopičenje pravic, hkrati pa tudi neupravičeno povečanje pravice, ki jo uveljavlja vlagatelj, do česar bi prišlo, če zakon ne bi uredil tudi posledic ob neuveljavljanju posamezne pravice.

Pri vrstnem redu zakon določa, da je vlagatelj denarne prejemke dolžen uveljavljati v naslednjem vrstnem redu:

  • otroški dodatek,
  • denarna socialna pomoč,
  • varstveni dodatek,
  • državna štipendija.

Pred uveljavljanjem subvencij oziroma plačil je vlagatelj dolžen uveljaviti tudi pravice do denarnih prejemkov. 

Center za socialno delo je vlagatelja dolžen opozoriti na vrstni red in posledice njegovega neupoštevanja. Če vlagatelj ne uveljavlja katerega izmed denarnih prejemkov, ki je po vrstnem redu pred pravico, ki jo uveljavlja, se denarni prejemek upošteva, kot če bi mu bil dodeljen.

Zadnji članki iz rubrike:

16.9.2020 16:48:33:
Predlog Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka iz dejavnosti

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

30.5.2020 15:09:22:
Besedilo predloga tretjega interventnega zakona - 29. 5. 2020

19.5.2020 16:07:26:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

30.4.2020 15:38:33:
ZIUZEOP-A Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Najnovejši članki:

24.9.2020 16:15:49:
Vlada odgovorila na pobudo v zvezi z medresorsko skupino za zmanjševanje zdravstvenega absentizma

24.9.2020 16:15:02:
Vlada izdala Uredbo o spremembah in dopolnitvi Uredbe o plačah in drugih prejemkih javnih uslužbencev za delo v tujini

24.9.2020 16:03:28:
Peti sveženj protikoronskih ukrepov PKP#5

24.9.2020 15:09:43:
Kako preveriti, kdaj poteče namensko digitalno potrdilo za davčno potrjevanje računov?

24.9.2020 15:10:42:
Kako pridobim novo namensko digitalno potrdilo za davčno blagajno?

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT