Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 4.5.2010 17:05:40

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C)

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C)

Minister za pravosodje je v oktobru 2009 imenoval delovno skupino za pripravo Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah ZFPPIPP (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), kot svoj strokovni (svetovalni) organ z nalogo, da prouči izvajanje novega ZFPPIPP v praksi, zlasti glede in naslednjih vprašanj, ki so bila v zadnjem obdobju aktualna v javnosti:

  • možnosti za večjo učinkovitost postopkov zaradi insolventnosti,
  • problematika reševanja zdravih jeder,
  • ustreznost ureditve glede položaja upnikov, in
  • ustreznosti ureditve položaja upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti.

Člani delovne skupine so:

  • predstavniki sodišč,
  • predstavniki ministrstev in drugih državnih organov (Ministrstva za gospodarstvo, Ministrstva za finance in DURS),
  • predstavniki zbornic poslovnih subjektov (Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Trgovinske zbornice Slovenije) in Združenja bank Slovenije in
  • strokovnjaki za postopke zaradi insolventnosti.

Ministrstvo za pravosodje je v začetku novembra 2009 pozvalo vsa sodišča, da ga obvestijo o izkušnjah pri vodenju postopkov zaradi insolventnosti in morebitnih težavah, na katere so naletela pri izvajanju ZFPPIPP, ter dajo morebitne pobude za dopolnitev ureditve v ZFPPIPP.

V začetku decembra 2009 je Ministrstvo za pravosodje sodelovalo pri organizaciji strokovnega posveta, ki se ga je udeležilo več kot 100 sodnikov, upraviteljev in drugih strokovnjakov in na katerem so bila obravnavana aktualna vprašanja in problemi v zvezi s postopki zaradi insolventnosti.

Ministrstvo za pravosodje je prejelo obvestila o težavah oziroma pobude od naslednjih skupin:

  • sodišč,
  • Društva upraviteljev Slovenije in posameznih upraviteljev,
  • Davčne uprave RS,
  • Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja bank Slovenije,
  • bank in drugih finančnih organizacij ter
  • civilnih združenj in drugih posameznikov.

Delovna skupina je preučila vse pobude in o njih oblikovala stališča. Celotno besedilo prejetih pobud in stališč delovne skupine je zbrano v dokumentu Stališča delovne skupine o pobudah za spremembo ZFPPIPP (z dne 8. 3. 2010), ki je objavljen na javnih spletnih straneh Ministrstva za pravosodje. Delovna skupina je pri oblikovanju stališč upoštevala tudi primerjalno analizo. V zvezi s pobudami, ki so po presoji delovne skupine utemeljene, je hkrati z njihovo obravnavo oblikovala predloge sprememb in dopolnitev ZFPPIPP.

Navedene pobude ter stališča in predlogi delovne skupine so strokovna izhodišča, na podlagi katerih je predlagatelj ocenil stanje izvajanja pravil ZFPPIPP v praksi in oblikoval ta predlog zakona.

1.1. Povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov

Ključni razlogi za spremembo ureditve v ZFPPIPP v zvezi s povečanjem učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov so:

  • Praksa je pokazala, da je za okrajna sodišča nesmotrno, da vodijo postopke osebnega stečaja, saj organizacija dela zaradi preobremenjenosti okrajnih sodišč z izvršilnimi zadevami ne omogoča ustrezne specializacije sodnikov. Za učinkovito vodenje teh postopkov pa je potrebno posebno znanje in ustrezne izkušnje.
  • Ker v postopkih zaradi insolventnosti ni izrednih pravnih sredstev (razen zahteve za varstvo zakonitosti, ki ni v dispoziciji strank), je zaradi poenotenja sodne prakse (in s tem višje pravne varnosti kot vidika predvidljivosti odločitev) smotrno, da o vseh zadevah na drugi stopnji odloča samo eno sodišče.
  • Uvedba pristojnosti referentov za odločanje o manj zahtevnih zadevah in za izvajanje pomožnih procesnih dejanj se je na področju sodnega registra in zemljiške knjige pokazala za izjemno učinkovito. Zato jo ta institut smotrno uvesti tudi v postopke zaradi insolventnosti.
  • V okviru projekta informatizacije zemljiške knjige bo v letu 2010 izdelana programska oprema, ki bo omogočala elektronsko vlaganje pisanj strank in elektronsko vročanje v vseh civilnih postopkih. Zato je v ZFPPIPP treba zagotoviti ustrezne pravne okvire za tako elektronsko poslovanje sodišč.
  • Po začetku stečajnega postopka je smotrno, da se prodaja (unovčenje) celotnega premoženja stečajnega dolžnika izvede v stečajnem postopku. Po sedanji ureditvi v ZFPPIPP se izvršilni postopki nadaljujejo, če je upnik pred začetkom stečaja v izvršilnem postopku pridobil ločitveno pravico, prodaja drugega premoženja pa se izvede v stečajnem postopku. Bolj ekonomična od sedanje je rešitev, po kateri bi se morebitni izvršilni postopki, ki tečejo proti stečajnemu dolžniku, ustavili in prodaja celotnega premoženja osredotočila v stečajnem postopku.
  • Če proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev ni vložen noben ugovor (iz 62. ali 63. člena ZFPPIPP), je nesmotrno sestavljanje dopolnjenega seznama. Zato je smotrno postopek preizkusa terjatev pri teh položajih ustrezno spremeniti in s tem pospešiti.
  • Postopek prodaje premoženja bi bilo treba pospešiti tako, da se pravila o dodatnem soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe (poleg odločitve sodišča k prodaji) uporabljajo samo za prodaje premoženja večje vrednosti in da se zagotovi večja prožnost pri prodaji netržnih zalog, rabljene opreme ali strojev, trgovskega blaga in končnih izdelkov ter nepremičnin majhne vrednosti.

Pravila o postopku odpusta obveznosti je treba dopolniti tako, da omogočajo učinkovitejši nadzor nad insolventnim dolžnikom.

1.2. Pravni okviri, ki posamezniku kljub postopku osebnega stečaja omogočajo nov začetek

Ureditev v ZFPPIPP je treba ustrezno dopolniti s pravili, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje), v skladu z usmeritvami v naslednjih dokumentih EU:

  • Aktom za mala podjetja (COM(2008)394),
  • Sporočilom Komisije Svetu, Evropskemu parlamentu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij: Premagovanje posledic poslovnega neuspeha – za politiko novih priložnosti – Uresničevanje lizbonskega partnerstva za rast in delovna mesta, Bruselj, 05.10.2007 (COM(2007)584) in
  • Sporočilom Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Najprej pomisli na male« »Akt za mala podjetja« za Evropo, Bruselj, 25. 6. 2008 (COM(2008)394).

1.3. Presoja ustreznosti ureditve položaja upnikov in upniškega odbora v postopkih zaradi insolventnosti

Pristojnosti upniškega odbora so v ZFPPIPP urejene jasno in nedvoumno tako, da je v členu, ki ureja odločanje sodišča o posamezni zadevi v stečajnem postopku (na primer o izdaji sklepa o prodaji premoženja, ki spada v stečajno maso), opredeljeno, ali je za odločitev potrebno mnenje oziroma soglasje upniškega odbora (primerjaj 1. točko 87. člena ZFPPIPP). V 88. členu ZFPPIPP pa je urejen postopek v zvezi z mnenjem ali soglasjem upniškega odbora. Ureditev v ZFPPIPP je smiselno enaka kot v drugih primerljivih pravnih sistemih. Zato sistemska sprememba ni potrebna.

Ureditev bi bilo smotrno izboljšati tako:

  • da se omogoči, da je mesto zasedanja upniškega odbora tudi v kraju zunaj sedeža sodišča, če s tem soglašajo vsi upniki, in
  • da se upravitelju in upniškemu odboru podeli pravica do pritožbe proti odločitvi sodišča o ugovoru upravitelja proti zahtevi upniškega odbora za izredno poročilo.

1.4. Profesionalizacija in strokovna usposobljenost upraviteljev ter nadzor nad njimi

Ključni razlogi za spremembo ureditve v ZFPPIPP glede profesionalizacije in strokovne usposobljenosti upraviteljev in nadzora nad njimi so:

  • Položaj upraviteljev v postopkih zaradi insolventnosti je glede na njihove naloge in pristojnosti (pooblastila) v tem postopku podoben položaju sodnih izvršiteljev in notarjev. Obe navedeni profesionalni skupini, se po ureditvi v ZIZ oziroma ZN obvezno združujeta v ustrezno poklicno zbornico (Zbornico izvršiteljev oziroma Notarsko zbornico), ki ima tudi pristojnost (javno pooblastilo) in obveznost (javno dolžnost) opravljati nadzor svojih članov pri opravljanju nalog v izvršilnih postopkih oziroma pri notarskih dejanjih. Zato se je treba določiti pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev, smiselno enaka kot pri ureditvi Notarske zbornice in disciplinske odgovornosti notarjev v Zakonu o notariatu (ZN).
  • Uveljaviti je treba dosledno pravilo o vrstnem redu imenovanja upraviteljev (glej tudi obrazložitev k spremembi 116. člena ZFPPIPP).
  • Ker mora upravitelj za pridobitev dovoljenja opraviti zahteven strokovni izpit, ki vključuje preverjanje pravnega in ekonomskega znanja, potrebnega za uspešno opravljanje nalog v postopkih zaradi insolventnosti, vrsta predhodne izobrazbe (omejitev samo na visokošolsko izobrazbo pravne ali ekonomske smeri) ni smiselna. Poleg strokovnega znanja mora oseba za (samostojno) izvajanje nalog in pristojnosti upravitelja imeti tudi ustrezne izkušnje.
  • Treba je jasno določiti, katere storitve so vključene v nagrado upravitelja tako, da mora upravitelj stroške teh storitev, če jih odda drugi osebi, plačati sam (in ne iz stečajne mase) in katere storitve (na primer računovodske in odvetniške storitve) niso vključene v nagrado (nadomestilo za delo upravitelja) in se plačilo teh storitev opravi kot strošek stečajnega postopka. Zato je treba ustrezno spremeniti ureditev v 103. in 354. členu ZFPPIPP.

1.5. Ureditev učinkov postopka zaradi insolventnosti za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb in sprememba ureditve učinkov pobota

Ključni razlogi za spremembo ureditve v ZFPPIPP glede učinkov postopka zaradi insolventnosti za posamezne vrste finančnih instrumentov so:

  • Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti v zvezi s kvalificiranimi finančnimi pogodbami so potrebna posebna pravila o učinkih postopkov zaradi insolventnosti za izravnavo teh pogodb. Za razmerja v zvezi s finančnimi zavarovanji so ta pravila urejena v 12. členu ZFZ. V skladu s potrebami poslovne prakse pa so ta pravila potrebna tudi v razmerjih, katerih predmet ni finančno zavarovanje po ZFZ oziroma za katera se ne uporabljajo pravila ZFZ.
  • Prepoved pobota s terjatvami, pridobljenimi s cesijo, je v 263. členu ZFPPIPP določena preširoko, saj vključuje obdobje zadnjih šest mesecev pred uvedbo stečajnega postopka. Namen (ratio) nedovoljenosti pobota je preprečiti, da bi oseba, ki ima v razmerju do stečajnega dolžnika ob začetku stečajnega postopka položaj dolžnika, po začetku stečajnega postopka pridobila terjatev, nastalo pred začetkom stečajnega postopka, od drugega upnika in tako dosegla pogoje za pobot terjatev. Tako pravilo je na primer določeno tudi v §96(1)1 nemškega InsO. Zato je treba ureditev ustrezno spremeniti.

1.6. Presoja problematike reševanja zdravih jeder

Pravna ureditev določenega področja je učinkovita v pomenu funkcionalnosti, če ustrezno upošteva značilnosti področja, ki ga ureja, in pravila (spoznanja) drugih strok. Položaj insolventnosti poslovnega subjekta je izvorno poslovnofinančni položaj. Zato moramo pri presoji ustreznosti (primernosti, funkcionalnosti) ureditve v ZFPPIPP ustrezno upoštevati spoznanja poslovno-finančne stroke. Na teh spoznanjih temelji tudi opredelitev finančnega prestrukturiranja v 15. členu ZFPPIPP. Finančno prestrukturiranje je celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V 15. členu ZFPPIPP sta navedena najpogostejša ukrepa finančnega prestrukturiranja, ki sta lahko hkrati tudi vsebina dolžnikovega predloga prisilne poravnave:

  1. zmanjšanje in odložitev zapadlosti dolžnikovih obveznosti,
  2. pri kapitalski družbi: izvedba povečanja osnovnega kapitala z novimi stvarnimi vložki, katerih predmet so terjatve upnikov do dolžnika, ali z novimi denarnimi vložki.
  3. Značilnosti ukrepa finančnega prestrukturiranja pa ima tudi vsak drug ukrep, katerega izvedba v skladu s pravili poslovnofinančne stroke omogoča odpravo vzrokov dolžnikove insolventnosti in zagotavlja, da dolžnik postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben (3. točka 15. člena ZFPPIPP).

    Splošno uveljavljeno spoznanje poslovnofinančne stroke je, da je treba, če družba postane insolventna, ukrepati hitro. Odlašanje z ustreznimi ukrepi zmanjšuje možnost uspešnega finančnega prestrukturiranja. Zato mora poslovodstvo v enem mesecu po nastanku insolventnosti izdelati poročilo o ukrepih finančnega prestrukturiranja (prvi odstavek 35. člena ZFPPIPP).

    Odgovora na vprašanji, ali je (uspešno) finančno prestrukturiranje insolventne družbe (še) mogoče in kateri ukrepi so ustrezni, da bi družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna, sta odvisna od trenutnega finančnega položaja družbe in vzrokov, zaradi katerih je postala insolventna. V zvezi s tem lahko nastanejo ti (osnovni položaji) položaji:

    1. V nekaterih primerih za zagotovitev ustreznega obratnega kapitala (torej za ustrezno dolgoročno financiranje kratkoročnih naložb) in s tem za odpravo vzrokov insolventnosti zadoščajo ukrepi, ki jih lahko poslovodstvo izvede samostojno (na primer prodaja poslovno nepotrebnega premoženja). Če s temi ukrepi ni mogoče znova zagotoviti kapitalske ustreznosti družbe (njene kratkoročne in dolgoročne plačilne sposobnosti), so najprimernejši dodatni dolgoročni viri financiranja dodatna vplačila lastnikov (družbenikov oziroma delničarjev) na podlagi ustreznega povečanja osnovnega kapitala. V teh primerih lahko družba (oziroma drug poslovni subjekt) izvede finančno prestrukturiranje zunaj postopka zaradi insolventnosti.

    2. V drugih primerih lahko družba izvede finančno prestrukturiranje samo tako, da upniki privolijo v zmanjšanje oziroma odločitev zapadlosti svojih terjatev. V teh primerih mora družba opraviti finančno prestrukturiranje v postopku prisilne poravnave.

    3. Namen finančnega prestrukturiranja je odprava vzrokov insolventnosti in zagotovitev pogojev, da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Izvajanje ukrepov finančnega prestrukturiranja insolventne družbe je smiselno samo, če je verjetno, da bo finančno prestrukturiranje uspešno, torej da bo družba znova postala kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna. Če možnosti za uspešno finančno prestrukturiranje ni, je tako za upnike kot tudi za lastnike (družbenike oziroma delničarje) ugodneje, da družba takoj neha poslovati in se nad njo začne stečajni postopek. Navadno namreč družba, ki je postala insolventna, posluje s tekočo izgubo, ki povečuje njeno morebitno prezadolženost in s tem zmanjšuje delež poplačila terjatev upnikov. Namen kratkega roka za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka je (v skladu s spoznanji poslovno finančne stroke) zagotoviti, da se, če finančno prestrukturiranje družbe ni mogoče, čim prej začne stečajni postopek in s tem dosežejo najoptimalnejši pogoji za poplačilo upnikov, saj nadaljnje poslovanje subjekta, ki posluje s tekočo izgubo nujno zmanjšuje obseg premoženja, iz katerega se lahko poplačajo upniki. To hkrati omogoča tudi ustrezno zaščito delavcev, ki jim insolventni dolžnik v zadnjih mesecih pred začetkom stečaja pogosto ni sposoben izplačevati (niti minimalnih) plač, saj delavci z začetkom stečaja pridobijo možnost, da jim te plače za zadnje tri mesece (in odpravnino) izplača Jamstveni in preživninski sklad Republike Slovenije ter da v prihodnje prejemajo ustrezna nadomestila za primer brezposelnosti. Zato mora sodišče, če začetek stečajnega postopka predlaga dolžnik (insolventna družba), sklep o začetku stečaja izdati v treh delovnih dneh po prejemu predloga (prvi odstavek 241. člena ZFPPIPP).

    V 1. in 2. položaju družba (gospodarski subjekt) nadaljuje svoje poslovanje. Mogoče je tudi, da mora zaradi (uspešnega) finančnega prestrukturiranja opustiti nedonosne dele poslovanja, torej dele, pri katerih posluje z izgubo, da bi ohranila preostale, donosne dele. Čeprav stečajni postopek (3. položaj) praviloma povzroči, da družba preneha poslovati, tudi stečajnem postopku obstajajo možnosti, da se ohrani donosni del poslovanja insolventnega dolžnika, z institutoma, ki ju (že) ureja ZFPPIPP, in sicer:

    • z nadaljevanjem poslovanja v skladu s 317. členom ZFPPIPP in
    • s prodajo premoženja, ki je poslovna celota po 343. členu ZFPPIPP. Tudi po začetku stečajnega postopka lahko sodišče na predlog upravitelja (in v soglasju z upniškim odborom) dovoli nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika, če bo tako mogoče doseči ugodnejše pogoje za prodajo premoženja stečajnega dolžnika, ki se uporablja pri tem poslovanju, kot poslovne celote (peti odstavek 317. člena ZFPPIPP). V takem primeru upravitelj delavcem, ki so potrebni za nadaljevanje poslovanja ne odpove delovnega razmerja. Analiza pokaže, da pri nobenem od mogočih položajev v zvezi z insolventnostjo dodatna pravila za ohranitev donosnih delov poslovanja (»zdravih jeder«) niso potrebna, saj uresničitev tega namena sistemsko konsistentno, v skladu z načeli sodobnih ureditev postopkov zaradi insolventnosti in ob ustreznem upoštevanju pravil poslovnofinančne stroke omogoča že sedanja ureditev v ZFPPIPP.

    2. Cilji, načela in poglavitne rešitve predloga zakona

    Osrednji cilji in vsebina poglavitnih rešitev predlaganih sprememb so:

    1. Povečanje učinkovitosti postopkov zaradi insolventnosti in z njimi povezanih izvršilnih postopkov (glej razdelek 1.1. uvoda k predlogu zakona). Za dosego tega cilja se predlagajo te spremembe ali dopolnitve ureditve v ZFPPIPP:

    • 51. člen ZFPPIPP se spremeni tako, da se določi enotna stvarna pristojnost okrožnih sodišč za vse postopke zaradi insolventnosti (tudi za osebni stečaj zasebnika ali potrošnika in za stečaj zapuščine).
    • Novi četrti odstavek 52. člena ZFPPIPP določa generalno delegacijo krajevne pristojnosti na Višje sodišče v Ljubljani.
    • Z novim drugim odstavkom 53. člena ZFPPIPP se uvaja institut sodnih referentov, ki omogoča razbremenitev sodnikov pri enostavnejših procesnih dejanjih v postopkih zaradi insolventnosti.
    • Zaradi racionalizacije poslovanja sodišč se z novim 123. a členom ZFPPIPP določa obveznost vlaganja pisanj, ki jih vlagajo odvetniki v elektronski obliki. Za upravitelje je obveznost vlaganja elektronskih pisanj že določena v četrtem odstavku 98. člena ZFPPIPP. Za obe skupini profesionalnih udeležencev (odvetnikov in upraviteljev) določajo tudi pravila o elektronskem vročanju v varni elektronski poštni predal.
    • Zaradi koncentracije unovčenja vsega premoženja v stečajnem postopku se predlagajo spremembe 132., 279., 280., 281., 298., 304., 308., 325., 370. in 371. člena ZFPPIPP, nov 444. a člen ZFPPIPP in črtanje 307. člena ZFPPIPP.
    • Zaradi pospešitve in racionalizacije postopka preizkusa terjatev v stečajnem postopku se predlagajo spremembe 60., 61., 65., 68., 69., 296. in 392. člena ZFPPIPP.
    • Zaradi pospešitve prodaje premoženja stečajnega dolžnika se predlagajo spremembe 323., 341. in 346. člena ZFPPIPP.
    • Zaradi učinkovitejšega nadzora nad insolventnim dolžnikom v postopku odpusta obveznosti se predlagajo spremembe 383., 398., 399., 400. in 401. člena ZFPPIPP.

    2. Z novim 199. a členom ZFPPIPP se ureja dodaten vidik usmeritve, po kateri, če podjetje postane insolventno, stopijo v ospredje interesi upnikov, ki postanejo nadrejeni interesom lastnikov. Gre za položaj, pri katerem družbeniki oziroma delničarji (lastniki) insolventne družbe niso izvedli povečanja osnovnega kapitala družbe z novimi vložki, čeprav bi bilo tako povečanje nujno za odpravo vzrokov kratkoročne in dolgoročne plačilne nesposobnosti družbe (2. točka prvega odstavka novega 199. a člena v zvezi s 36. in 37. členom ZFPPIPP). Pri tem položaju daje novi 199. a člen ZFPPIPP poslovodstvu družbe ali upniškem odboru možnost, da sprejme ustrezen sklep o povečanju osnovnega kapitala insolventnega dolžnika z novimi denarnimi vložki, po katerem lahko nove delnice za denarne vložke vplačajo upniki družbe, sedanji delničarji ali tretje osebe (novi investitorji).

    3. Z novimi 389. a do 389. d členi ZFPPIPP se določajo pravna pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon oziroma ponoven začetek poslovanja kot podjetnik ali zasebnik ob ustreznem nadzoru upravitelja in sodišča (glej tudi razdelek 1.2. uvoda k predlogu zakona).

    4. Za zagotovitev ustreznejših pravnih okvirov za delovanje upniškega odbora se predlaga sprememba 95. in 100. člena ZFPPIPP (glej tudi razdelek 1.3. uvoda k predlogu zakona).

    5. Za zagotovitev ustreznejših pravnih okvirov glede upraviteljev se predlagajo te spremembe ali dopolnitve ureditve v ZFPPIPP (glej tudi razdelek 1.4. uvoda k predlogu zakona):

    • v novem oddelku 3.6.4. ZFPPIPP (novi 120. a do 120. p členi) se določajo pravila o ustanovitvi in delovanju Zbornice upraviteljev in o disciplinski odgovornosti upraviteljev,
    • zaradi jasne razmejitve storitev, katerih stroški so vključeni v nagrado upravitelja, in storitev, ki se smejo plačati kot strošek stečajnega postopka, se predlaga sprememba 103. in 354. člena ZFPPIPP,
    • v zvezi z drugimi vprašanji, povezanimi s pravili o upraviteljih se predlagajo še spremembe 99., 106., 108., 109., 111., 112. in 116. člena ZFPPIPP.

    6. Zaradi pravne varnosti in predvidljivosti učinkov postopkov zaradi insolventnosti za posamezne vrste finančnih instrumentov se predlagajo (glej tudi razdelek 1.5. uvoda k predlogu zakona):

    • novi 24. a, 164. a in 264. a člen ZFPPIPP, s katerimi se določajo pravila o učinkih postopkov zaradi insolventnosti za izravnavo kvalificiranih finančnih pogodb, ter s tem povezana sprememba 483. člena ZFPPIPP,
    • s spremembo 263. člena ZFPPIPP se prepoved pobota terjatev, pridobljenih s cesijo, zoži samo na terjatve, pridobljene (cedirane) po začetku stečajnega postopka.

    7. Zaradi uskladitve z Zakonom o plačilnih storitvah in sistemih se predlaga sprememba 4., 158., 159. in 246. člena ZFPPIPP.

    S predlogom zakona se ne spreminjajo temeljna načela postopkov zaradi insolventnosti, med katerimi so najpomembnejša:

    načelo enakega obravnavanja upnikov (46. člen ZFPPIPP), ki zahteva, da je treba vse upnike, ki so v razmerju do insolventnega dolžnika v enakem položaju, obravnavati enako,

    načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), po katerem je treba postopek zaradi insolventnosti voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji glede višine plačila in rokov za plačilo terjatev upnikov, in

    načelo hitrosti postopka, ki zahteva, da postopek poteka hitro in brez nepotrebnega zavlačevanja.

    3. Ocena finančnih posledic predloga zakona za državni proračun in druga javna finančna sredstva

    Predlog zakona nima posledic za državni proračun in druga javna finančna sredstva.

    4. Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih in prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

    4.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije

    Spremembe in dopolnitve ureditve v predlogu zakona niso predmet usklajevanja z evropskim pravnim redom.

    4.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

    Nemčija

    Slovenski pravni sistem spada v skupino germanskih pravnih sistemov, saj je večina področij civilnega prava urejena po nemškem zgledu (to velja zlasti za področje korporacijskega prava – ZGD-1, stvarnega prava – SPZ, v pretežnem delu pa tudi za obligacijsko pravo – OZ, civilno procesno pravo – ZPP in ureditev postopkov zaradi insolventnosti – ZFPPIPP). Zato so instituti nemškega prava neposredno primerljivi s slovenskimi.

    Tudi nemški InsO pozna dve vrsti postopkov zaradi insolventnosti:

    1. Klasični stečajni postopek, v katerem dolžnik preneha poslovati, upravitelj izvede unovčenje (prodajo oziroma izterjavo) vsega njegovega premoženja in poplačilo upnikov (razdelitev). Enake institute ureja ZFPPIPP v 5. poglavju, v katerem je urejen stečajni postopek nad pravno osebo in ki se (smiselno) uporabljajo tudi za postopek osebnega stečaja.

    2. Postopek finančnega prestrukturiranja (Insolvenzplanverfahren), ki je urejen v 6. delu InsO. Temeljne značilnosti tega postopka so:

    • Dolžnik lahko predlaga izvedbo tega postopka, če predlogu za začetek postopka priloži načrt finančnega prestrukturiranja (§217 InsO). Enako pravilo je določeno v drugem odstavku 141. člena ZFPPIPP.
    • V načrtu finančnega prestrukturiranja mora dolžnik opisati ukrepe, ki jih bo izvedel (§220 InsO) in predlog zmanjšanja oziroma odložitev dospelosti terjatev za posamezne skupine (§§221–228 InsO). Enako je vsebina načrta finančnega prestrukturiranja urejena v 143. do 145. členu ZFPPIPP.
    • Načrtu mora dolžnik priložiti poročilo o svojem finančnem položaju in poslovanju (§229 InsO). Enaka obveznost je določena v 142. členu v zvezi s 1. točko drugega odstavka 141. člena ZFPPIPP.
    • Sodišče zavrne načrt finančnega prestrukturiranja in nadaljuje s stečajnim postopkom:
    • če načrt ne vsebuje vseh sestavin in teh pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti oziroma jih dolžnik v roku, ki mu ga določi sodišče ne odpravi (1. točka prvega odstavka §231 InsO); enaka pravila so določena v 147. členu ZFPPIPP);
    • če ni stvarnih možnosti za izpolnitev obveznosti v skladu s predlaganim načrtom prestrukturiranja (3. točka prvega odstavka §231 InsO); enak učinek imajo pravila, določena v 4. točki drugega odstavka 141. člena v zvezi s četrtim odstavkom 146. člena ZFPPIPP, po katerem je predpostavka za vodenje postopka prisilne poravnave, da je pooblaščeni ocenjevalec dal pritrdilno mnenje, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bo izvedba načrta finančnega prestrukturiranja omogočila ustrezno finančno prestrukturiranje (torej, da je načrt realno izvedljiv);
    • če upnik verjetno izkaže, da prejmejo upniki na podlagi načrta manj ugodne pogoje plačila, kot bi jih dosegli v stečajnem postopku (§251 InsO); enak učinek imajo pravila, določena v 4. točki drugega odstavka 141. člena v zvezi s četrtim odstavkom 146. člena ZFPPIPP, po katerem je predpostavka za vodenje postopka prisilne poravnave, da je pooblaščeni ocenjevalec dal pritrdilno mnenje, da obstaja zadostna stopnja verjetnosti, da bodo upnikom s potrditvijo prisilne poravnave, ki jo predlaga dolžnik, zagotovljeni ugodnejši pogoji plačila, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek.
    • Sodišče na zahtevo dolžnika dovoli nadaljevanje poslovanja (Eigenverwaltung), če to ne povzroči zamude postopka ali drugih negativnih posledic za upnike (§270 InsO). Za slovensko ureditev je značilno, da začetek postopka prisilne poravnave ne povzroči prekinitve poslovanja dolžnika, zato za nadaljevanje poslovanja med postopkom prisilne poravnave ni potrebno posebno soglasje (sklep) sodišča. Za nadaljevanje poslovanja v stečajnem postopku pa so v 317. členu ZFPPIPP določene enake predpostavke kot v §270 InsO. Če dolžnik nadaljuje poslovanje, nadzor nad njegovim poslovanjem opravlja upravitelj. Dolžnik mora za vsak posel, ki ne spada v okvir rednega poslovanja, dobiti dovoljenje upravitelja (§§274 in 275 InsO). Smiselno enaka pravila so določena v 171. členu ZFPPIPP.
    • Pogoj, da sodišče potrdi dolžnikov načrt je, da zanj glasuje večina vseh upnikov (po številu) in upniki, katerih terjatve predstavljajo večino terjatev vseh upnikov (§240 InsO). Po 205. členu ZFPPIPP je prisilna poravnava sprejeta (izglasovana), če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni ponderirani znesek terjatev je najmanj enak 6 /10 vsote vseh ponderiranih zneskov terjatev. Nemški InsO ne pozna količnikov za ponderiranje terjatev pri ugotavljanju izida glasovanja, ki jih določa 201. člen ZFPPIPP.
    • Učinki pravnomočno potrjenega načrta po §§254–257 InsO so enaki kot učinki pravnomočno potrjene prisilne poravnave po pravilih, določenih v oddelku 4.5. (212. do 218. člen) ZFPPIPP.
    • Po §260 se opravlja nadzor nad izvajanjem načrta finančnega prestrukturiranja, če je tako določeno v načrtu. Opravlja ga upravitelj, ki mora sodišču letno poročati o izpolnjevanju obveznosti po načrtu (prvi odstavek §261 InsO). Po drugem odstavku §261 InsO lahko upniki zahtevajo vmesna poročila o izvajanju načrta. Enake učinke (možnost upnikom sesznaniti se z izvajanjem načrta finančnega prestrukturiranja) zagotavlja ureditev v 40. členu ZFPPIPP, po kateri mora dolžnik po potrditvi prisilne poravnave za vsako koledarsko trimesečje sestaviti poročilo o izvajanju ukrepov finančnega prestrukturiranja in ga predloži sodišču, ki poročila objavlja na javnem portalu AJPES.

    V letu 2007 je Nemčija sprejela Zakon o poenostavitvi postopkov zaradi insolventnosti (Gesetz zur Vereinfachung des Insolvenzverfahrens), ki se je začel uporabljati 1. julija 2007. S tem zakonom (novelo) sta bila v nemško ureditev uvedena dva nova instituta:

    • Možnost odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja po poteku preizkusnega obdobja (6 let). Enak institut je urejen v pododdelku 5.11.2. ZFPPIPP.
    • Objave v postopkih zaradi insolventnosti na internetu. Tudi ta institut že ureja ZFPPIPP, in sicer se po 122. členu ZFPPIPP izvajajo objave v slovenskih postopkih zaradi insolventnosti izvajajo na javnem portalu AJPES.

    Avstrija

    Veljavno avstrijsko pravo ne vsebuje enovite ureditve insolvenčnih postopkov, ampak izhaja iz splošne delitve na stečajni postopek in postopek poravnave. Področje je urejeno posebej v stečajnem zakonu (Konkursordnung, KO) in zakonu o poravnavi (Ausgleichsordnung, AO, oboje RGBl 1914/337). Stečaj (Konkurs) – avstrijsko pravo razume stečaj kot obliko splošne izvršbe nad premoženjem dolžnika. Tudi v avstrijskem pravu je stečaj funkcionalno namenjen unovčenju vsega dolžnikovega premoženja ter posledičnemu hkratnemu in sorazmernemu poplačilu upnikov. Po tej značilnosti se torej klasični stečaj avstrijskega prava ne razlikuje od nemškega rednega insolvenčnega postopka in stečaja po določbah ZFPPIPP (slovenske ureditve). Pogoji za začetek stečajnega postopka so enaki kakor v nemškem pravu. Prisilna poravnava (v stečaju) (Zwangsausgleich) – primarno se torej avstrijsko pravo tudi danes še osredotoča predvsem na varovanje interesa upnikov. Kljub temu pa klasični stečaj vsebuje elemente zaščite dolžnika, saj določa pravila za nadaljevanje podjetniških dejavnosti. Stečajni upravitelj (Masseverwalter) mora namreč naprej voditi dolžnikove posle, razen če bi bilo to v škodo upnikov. Postopki, ki se torej izvorno začnejo kot stečajni, se lahko v nadaljevanju prekvalificirajo v reorganizacijski postopek, ki je po tipičnih značilnostih primerljiv z našo prisilno poravnavo s finančno reorganizacijo oziroma finančnim prestrukturiranjem. Podobno kakor v slovenskem pravu pa mora biti dolžnik sposoben izpolniti svoje obveznosti vsaj v najmanjšem znesku (v odstotku), ki je normativno predpisan. Upnikom mora ponuditi plačilo najmanj 20-odstotne terjatve v obdobju, ki ne sme biti daljše od dveh let. V tem delu se avstrijska ureditev razlikuje od veljavne nemške, ki ne postavlja pogoja minimalnega plačila. Poravnava (zunaj stečaja) (Ausgleich) – po drugi strani pa so poravnalni postopki urejeni tudi zunaj KO. Postopek, ki ga ureja AO, vključuje sodno poravnavo, ki po vsebini predstavlja reorganizacijo dolžnika od uvedbe samega postopka, ki jo nadzoruje sodišče in katere cilj je rešiti dejavnost dolžnika tako, da se mu omogoči nadaljnje poslovanje in odpusti del obveznosti. Razlika v primerjavi s prisilno poravnavo je torej v tem, da se ta postopek začne in opravi neodvisno od stečajnega. Z zakonom o spremembi insolvenčne ureditve (Insolvenzrechtsänderungsgesetz 2009 – IRÄG 2009), ki ga je v letu 2009 avstrijska vlada (avstrijsko ministrstvo za pravosodje) predložila v obravnavo parlamentu, se avstrijska ureditev spreminja tako, da se poenoti ureditev postopkov zaradi insolventnosti in olajšajo pogoji za sanacijo gospodarskih subjektov v postopkih zaradi insolventnosti. Za uresničitev teh ciljev se spreminja ureditev prisilne poravnave (Ausgleichsverfahren) tako:

    • Postopek se izvede na podlagi načrta finančnega prestrukturiranja (Sanierungsplan).
    • Dolžnik mora upnikom ponuditi najmanj 30-odstotno poplačilo v največ dveh letih. Slovenska ureditev v ZFPPIPP in nemška ureditev v InsO je prožnejša, saj ne določa najnižjega deleža plačila in najdaljšega roka odložitve obveznosti.
    • Namesto sedanje 75% večine, ki je potrebna za potrditev prisilne poravnave (sprejetje načrta finančnega prestrukturiranja) se z IRÄG 2009 določa navadna večina (podobno kot v InsO).

    To pomeni, da Avstrija (šele) z IRÄG 2009 uvaja institute v zvezi z načrtom finančnega prestrukturiranja, ki jih slovenska ureditev pozna že od novele ZPPSL-A iz leta 1997.

    Španija

    Španski insolvenčni zakon (Concursal, Ley 22/2003) je bil sprejet 10. julija 2003, veljati pa je začel 1. septembra 2004 in je popolnoma spremenil španski stečajni sistem, ki je prej temeljil na pravilih, osnovanih v 19. stoletju. Ena najpomembnejših novosti je enoten postopek, imenovan »concurso«, ki nadomešča v prejšnji ureditvi zajeto razlikovanje med stečajem (quiebra) in odlogom plačila (suspension de pagos).

    Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko vloži dolžnik in z njo sproži prostovoljni postopek zaradi insolventnosti. V tem primeru je predvideno, da lahko dolžnik še naprej sam, vendar pod nadzorstvom, vodi posle in razpolaga s svojim premoženjem (podobno kakor prej v postopku odloga plačila). Novi zakon dolžniku dovoljuje, da sproži postopek zaradi insolventnosti že takrat, ko še ni v stanju insolventnosti, vendar jo pričakuje – neizogibna, preteča insolventnost. Vlogo za uvedbo postopka zaradi insolventnosti lahko pod nekaterimi pogoji predloži tudi upnik in z njo sproži prisilni postopek zaradi insolventnosti, pri čemer mu zakon (kot zanimivost) daje ugodnejši, privilegirani položaj, in sicer mu zagotavlja, da bo pred drugimi nezavarovanimi upniki prišel do poplačila vsaj 1/4 svoje terjatve.

    Besedilo predloga

    Zadnji članki iz rubrike:

    7.10.2019 16:02:28:
    Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

    7.10.2019 15:52:25:
    Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (2. 10. 2019)

    7.10.2019 15:56:09:
    Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (27.09.2019)

    7.10.2019 15:53:19:
    Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (2. 10. 2019)

    3.7.2019 11:42:32:
    Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

    Najnovejši članki:

    15.10.2019 15:43:34:
    Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

    15.10.2019 15:40:17:
    Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

    15.10.2019 15:29:48:
    Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

    10.10.2019 16:05:12:
    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

    10.10.2019 15:20:55:
    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT