Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.5.2010 19:47:26

Pojasnili k slovenskim računovodskim standardom (2006)

Uradni list RS, št. 33/2010 z dne 23. 4. 2010

Rubrika: Slovenski računovodski standardiprint Natisni

Pojasnili k slovenskim računovodskim standardom (2006)

Na podlagi 4. točke Uvoda v slovenske računovodske standarde (2006) (Uradni list RS, št. 118/05, 10/06 – popr. 58/06, 112/06, 3/07, 12/08, 119/08 in 1/10) je strokovni svet Slovenskega inštituta za revizijo na svoji seji dne 7. aprila 2010 sprejel

POJASNILO 2 K SRS 2 – OPREDELITEV IN PRIPOZNAVANJE NEOPREDMETENIH SREDSTEV

1. Po SRS 2.1 je neopredmeteno sredstvo razpoznavno nedenarno sredstvo, ki praviloma fizično ne obstaja. Neopredmeteno sredstvo je razpoznavno, če izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic, ne glede na to, ali so te pravice prenosljive ali ločljive od podjetja oziroma drugih pravic in obvez. Neopredmetena sredstva po SRS 2.2 zajemajo tudi naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine in druge pravice, če le-te ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi. Verjetnost prihodnje gospodarske koristi iz neopredmetenega sredstva pomeni, da bodo zaradi njegove uporabe pritekali v podjetje prihodki od prodaje proizvodov ali storitev, prihranki stroškov ali drugačne koristi. Ta verjetnost se oceni z uporabo utemeljenih in podprtih predpostavk, ki so najboljša ocena poslovodstva (uprave, ravnateljstva) o gospodarskih okoliščinah v dobi koristnosti sredstva (SRS 2.11). Ta ocena obvladovanja prihodnje gospodarske koristi iz neopredmetenega sredstva izhaja praviloma iz pravnih pravic, ki jih je mogoče uveljaviti tudi pred sodiščem. Po SRS 2.14 se v podjetju ustvarjene blagovne znamke, kolofoni, naslovi publikacij, seznami odjemalcev in vsebinsko podobne postavke ne pripoznavajo kot neopredmetena sredstva.

2. Na podlagi 2. točke Uvoda v slovenske računovodske standarde se določbe v mednarodnih standardih računovodskega poročanja, predpisanih z Uredbo Komisije 1725/2003/ES (UL L št. 261 z dne 13. oktobra 2003 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami), ne štejejo kot določbe slovenskih računovodskih standardov neposredno. Do sprejetja v slovenske računovodske standarde oziroma do sprejetja ustreznega stališča ali pojasnila Inštituta se štejejo le kot informacija o strokovnih dosežkih.

3. V MRS 38 – Neopredmetena sredstva – je med drugim določeno, da so nekatera neopredmetena sredstva lahko vsebovana na fizični osnovi, kot je zgoščenka (na primer računalniška programska oprema), v pravnih listinah (na primer licenci ali patentu) ali na filmu. Podjetja pogosto uporabljajo ali prevzemajo obveznosti za pridobivanje, razvijanje, vzdrževanje ali povečevanje neopredmetenih dejavnikov, kot so znanstveno in strokovno znanje, oblikovanje in izvajanje novih procesov ali ureditve, licence, industrijska lastnina, tržno znanje in blagovne znamke, vključno s trgovskimi imeni in izdajateljskimi naslovi. Običajni zgledi postavk, ki zajemajo te široke oznake, so računalniški programi, patenti, avtorske pravice, filmi, seznami odjemalcev, pravice iz hipotek, ribolovne pravice, uvozne kvote, franšize, razmerja z odjemalci ali dobavitelji, poštenost odjemalcev, tržni delež in trženjske pravice. Če kaka od navedenih postavk ne zadošča opredelitvi neopredmetenega sredstva, se vrednost porabe pri nje pridobitvi ali nastanku znotraj podjetja pripozna kot odhodek, ko se pojavi.

4. Ena izmed stvarnih pravic je tudi stavbna pravica. Stavbna pravica in pravna dejanja v zvezi z njo so urejeni v XI. delu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 17/07). Stavbna pravica je pravica imeti v lasti zgrajeno zgradbo nad ali pod tujo nepremičnino. Zakonik določa, da stavbna pravica ne sme trajati več kot 99 let in da je prenosljiva. Za njen prenos se smiselno uporabljajo določbe, ki veljajo za prenos lastninske pravice na nepremičninah. Za nastanek stavbne pravice se zahtevata poleg veljavnega pravnega posla, iz katerega izhaja obveznost ustanoviti stavbno pravico, še zemljiškoknjižno dovolilo in vpis v zemljiško knjigo.

5. Stavbna pravica je torej ena izmed pravic, to je sredstev, ki jih tudi pripoznavamo, merimo in vrednotimo v računovodskih razvidih in računovodskih izkazih na podlagi SRS 2 – Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve -, saj izpolnjuje vse pogoje razpoznavnega nedenarnega sredstva, ki fizično ne obstaja in izhaja iz pogodbenih ali drugih pravnih pravic ter ustvarja prihodnje gospodarske koristi.

6. Na podlagi 65. člena ZGD-1 (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo – in 83/09) morajo v bilanci stanja tako velike kot tudi srednje in male družbe v postavki A.I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve izkazati vse pravice, ki zadostujejo pravilom pripoznavanja sredstev, torej tudi stavbne pravice, če so z računovodskimi standardi in stvarnopravnim zakonikom izpolnjeni pogoji za njihovo pripoznavanje. Stavbne pravice in zgradbe so ločljiva sredstva in se obravnavajo posebej celo, če so pridobljene skupaj. Velike družbe pa morajo v postavki A.I.1. Dolgoročne premoženjske pravice izkazati med drugimi pravicami tudi stavbne pravice.

To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2006.

POJASNILO 1 K SRS 35 – RAČUNOVODSKO SPREMLJANJE NAMENSKIH SREDSTEV

1. Namenska sredstva oziroma namenski prispevki države, lokalne skupnosti ali odjemalca gospodarske javne službe iz SRS 25.10 in 35.22 so sredstva, ki imajo naravo dajatve, določene z zakonom ali drugim predpisom, in ne plačila za dobavljene proizvode, opravljene storitve ali nadomestila za uporabo javnega podjetja. Tovrstna sredstva se na podlagi zakona ali drugega predpisa zbirajo od odjemalcev oziroma jih na enaki podlagi prispeva država ali lokalna skupnost. Zanje sta značilna tako namensko zbiranje kot tudi namenska poraba, oboje pa je določeno z zakonom ali drugim predpisom vnaprej – pred začetkom zbiranja teh sredstev.

2. Odjemalci iz prvega odstavka tega pojasnila so običajno tarifni odjemalci, ki so poleg cene za dobavljeno blago ali opravljeno storitev na podlagi zakona ali drugega predpisa dolžni plačevati še posebne namenske prispevke oziroma dajatve.

3. Med namenska sredstva iz prvega odstavka tega pojasnila ne sodijo sredstva, ki se v obračunskem obdobju v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi pripoznajo kot prihodki, zaradi česar jih ni mogoče razmejevati.

To pojasnilo začne veljati prvi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se za računovodenje po SRS 2006.

Ključne besede:
srs
slovenski računovodski standardi
neopredmetena sredstva
nameska sredstva
sredstva

Zadnji članki iz rubrike:

15.5.2019 15:10:47:
Spremembe: Slovenski računovodski standard 15 (2019) - Prihodki

15.5.2019 15:05:46:
Spremembe SRS (2016) v letu 2019

13.2.2019 14:58:47:
Spremembe slovenskih računovodskih standardov (2016) v letu 2019

18.12.2018 8:36:24:
Pojasnilo 1 k Slovenskemu računovodskemu standardu 11 (2016) – Računovodsko izkazovanje žetonov začetne ponudbe

28.8.2018 14:07:38:
Slovenski računovodski standard 15 (2019) – Prihodki

Najnovejši članki:

14.10.2019 10:21:35:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT