Vlada je na 85. seji, 3. junija 2010, sprejela Mnenje o zahtevi Državnega sveta RS za ponovno odločanje o Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku (ZUDDob-1) in ga poslala Državnemu zboru RS.

Državni svet je prejšnji teden sprejel zahtevo, naj Državni zbor ponovno odloči o Zakonu o udeležbi delavcev pri dobičku.

Državni svet je pri tem med drugim navajal, da obvezna udeležba pri dobičku pomeni bistven zadržek za vstop tujih družb in investitorjev v Republiko Slovenijo, domače družbe pa zaradi vse bolj neprijaznega okolja že selijo proizvodne obrate in tudi sedeže družb v tujino. Po mnenju Državnega sveta bo imela obvezna delitev dobička izrazito negativne družbene učinke, na srednji in dolgi rok pa bi ustvarila nekonkurenčne gospodarske pogoje. Državni svet tudi navaja, da predstavlja obvezna delitev dobička poseg v pravice, zagotovljene z Ustavo.

V zvezi z navedenim vlada med drugim meni naslednje:
Pred sprejetjem Zakona o udeležbi delavcev pri dobičku leta 2008 je bila udeležba delavcev pri dobičku sicer mogoča, vendar pa ni bila davčno ali kako drugače spodbujana.

S sprejetjem ZUDDob so bila postavljena pravila, ki vsem delavcem omogočajo udeležbo pri rezultatu poslovanja družbe oziroma pri dobičku. Na podlagi ZUDDob je bilo do konca maja v register pogodb, ki ga vodi Ministrstvo za gospodarstvo, vpisanih 24 družb.

Glede na ugotovljene pomanjkljivosti ZUDDob ter glede na majhno število družb, ki so sklenile in registrirale pogodbo o udeležbi delavcev pri dobičku, se je vlada odločila za spremembe in dopolnitve ZUDDob. Tako je aprila letos določila nov predlog zakona o udeležbi delavcev pri dobičku z namenom zagotovitve večje odzivnosti družb.
Cilj predloga zakona je bil poenostavitev postopkov, odprava odloga izplačila in ugodnejša davčna obravnava izplačanega dobička delavcem ter posledično spodbuda za čim večjo uporabo zakona ter delitev dobička med delavce.

Poglavitne rešitve predloga zakona so bile: da lahko družbe na podlagi pogodbe o udeležbi delavcev pri dobičku delijo med zaposlene bilančni dobiček, delitev dobička se omogoča tudi na ravni skupine, odpravlja se eno- oziroma triletni odlog izplačila kot pogoj za pridobitev davčnih olajšav, poenostavlja se postopek sklenitve pogodbe, obvezna registracija pogodbe se nadomešča le s posredovanjem obvestila Davčni upravi in pa ugodnejša davčna obravnava.

Glede davčne obravnave je predlog zakona določal, da se družbi pripadajoči znesek dobička, ki ga izplača delavcem, šteje kot davčno priznan odhodek, če je pogodba sklenjena na ravni skupine, se nadrejeni družbi šteje kot davčno priznani odhodek. Za pripadajoči znesek dobička tako družba kot tudi delavci ne plačajo prispevkov za socialno varnost. Pripadajoči znesek dobička, ki ga delavec prejme na podlagi tega zakona v denarju, se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, šteje za dohodek iz delovnega razmerja in se ne všteva v davčno osnovo v višini 50 % tega dohodka. V primeru delniške sheme pa se davčna obveznost ugotavlja po pravilih, ki veljajo za dobiček iz kapitala.
Predlog zakona, ki ga je določila vlada in ga posredovala Državnemu zboru, je temeljil na načelu prostovoljnosti, kar pomeni, da sta udeležba pri dobičku in udeležba v lastništvu prostovoljni za delavce in družbo, saj vlada meni, da je treba pripraviti takšen pravni okvir, ki bo deloval spodbudno za družbe in zaposlene, tako da se bodo družbe same zaradi ugodnih učinkov, ki jih udeležba delavcev pri dobičku prinaša, odločile za njeno uporabo, ter bo obenem deloval spodbudno na povečanje gospodarske rasti.

Vlada tudi meni, da lahko ima uzakonitev obvezne udeležbe na dobičku negativen vpliv na tuje investicije v Republiki Sloveniji, lahko povzroči beg kapitala iz Republike Slovenije, prelivanje dobička preko transfernih cen, lahko destimulativno vpliva na delničarje oziroma družbenike za dokapitalizacijo družb. Delničarji oziroma družbeniki bi takšno obveznost lahko šteli kot uvedbo prikritega davka na dobiček.

Poudariti je treba, da tudi Priporočilo Sveta 92/443/EGS, ki ureja nekatera temeljna izhodišča finančne participacije delavcev, ki so naslovljena na zakonodajne organe držav članic kot pomoč pri oblikovanju ustreznih notranjih predpisov, temelji na načelu prostovoljnosti. Izmed evropskih držav pozna obvezno udeležbo delavcev v dobičku samo Francija, in sicer za družbe, ki imajo več kot 50 zaposlenih. Francija je obvezno udeležbo pri dobičku uzakonila leta 1967, torej bistveno pred sprejetjem navedenega priporočila. Ostale evropske države poznajo samo prostovoljno udeležbo pri dobičku.

Glede na vse navedeno vlada meni, da ureditev na podlagi amandmaja k 3. členu, sprejetega s strani Odbora za gospodarstvo Državnega zbora, ki uzakonja obvezno delitev dobička v ZUDDob-1, ni primerna. Zato vlada Državnemu zboru predlaga, da ZUDDob-1 ob ponovnem odločanju ne potrdi.

Vir: UVI