Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 1.7.2010 18:21:11

Predlog Zakona o malem delu

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlog Zakona o malem delu Racunovodja.com

Vlada je na 87. seji, 16. junija 2010, določila besedilo predloga Zakona o malem delu in ga predložila Državnemu zboru RS v obravnavo po rednem postopku.

Na trgu dela v Sloveniji obstajajo različne oblike priložnostnega in občasnega dela, ki so opredeljene v več zakonih, zato je njihovo izvajanje zelo različno, prav tako pa se bistveno razlikujejo glede na pravice in varnost tistih, ki ta dela opravljajo. Veliko priložnostnih in občasnih del se opravi tudi v okviru dela in zaposlovanja na črno. Zaradi hitrih in nepredvidljivih sprememb ter negotovosti na globalnem trgu, se vse več delodajalcev poslužuje t.i. nestandardnih oblik zaposlovanja oziroma najema delovne sile, zato je nujno potrebno zagotoviti ustrezen pravni okvir za opravljanje tovrstnih del, določiti standarde in zagotoviti socialno varnost tudi tistim, ki opravljajo priložnostno in občasno delo. Uveljavljanje načela »vsako delo šteje« je zelo pomembno tako z vidika posameznika, kakor tudi z vidika vzdrževanja socialne države.

Z Zakonom o malem delu želimo enotno urediti oblike dela, katerih zaradi njihove občasne narave in dinamike opravljanja dela, ne moremo šteti kot delovno razmerje, kljub temu, da ima takšno delo v posameznih primerih lahko tudi elemente delovnega razmerja. Namen Zakona o malem delu je, da se vse oblike tovrstnega dela vključi v mehanizem podpore socialnim blagajnam in da se vsem, ki ta dela opravljajo, omogočijo primerljive pravice iz socialnih zavarovanj in s tem tudi ustrezno varnost na trgu dela. Hkrati želimo z uvedbo malega dela zmanjšati obseg dela in zaposlovanja na črno, saj se uvaja nova možnost legalnega opravljanja plačanega dela, ki ima lahko tudi elemente delovnega razmerja, pod ugodnejšimi pogoji za delodajalca (hitro reagiranje na potrebe po delu, manjši stroški dela, kot pri delovnem razmerju, manj administrativnih postopkov). Malo delo bo v veliki meri ohranilo fleksibilni značaj na trgu dela, ki ga ima sedaj študentsko delo, zato bo tudi prispevalo k bolj prožnemu trgu dela ob hkratni zagotovitvi osnovnih pravic iz socialnih zavarovanj.

Malo delo je opredeljeno kot plačano začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno delo študentov in dijakov, upokojenih, brezposelnih ter drugih neaktivnih oseb, v obsegu največ 60 ur na mesec. Izjema velja za študente in dijake, katerim je zaradi študijskih obveznosti omogočeno, da malo delo opravljajo tudi več ur na mesec, vendar pa v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči dovoljenega obsega ur, preračunanega na letni obseg ur, kar znese 720 ur. Omejen je tudi letni zaslužek iz tega naslova v višini 6.000 evrov, najnižja bruto urna postavka pa znaša 4,00 evre.

Iz malega dela se bodo plačevali prispevki delojemalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter za zdravstveno zavarovanje, delodajalec pa je obvezan k plačilu prispevka za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni ter dajatve iz malega dela.

Dajatev iz malega dela znaša 14 % od bruto plačila za opravljeno malo delo, kar je enako kot znaša trenutna koncesijska dajatev iz dela dijakov in študentov.

Sredstva iz dajatve se bodo stekala v dva proračunskega sklada, enega v pristojnosti Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in drugega v pristojnosti Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Sredstva iz dajatve se v največjem odstotku namenjajo za financiranje štipendij ter izgradnjo in vzdrževanje študentskih domov. Na podlagi načela medgeneracijske solidarnosti bodo sredstva za ta namen s svojim delom prispevali tako dijaki in študentje, kakor tudi upokojenci, brezposelne in druge neaktivne osebe. Manjši del sredstev iz dajatve pa bo namenjen za rizični sklad, delovanje organizacij študentov, izvajanje projektov, namenjenih študentom in upokojencem, izvajanju aktivne politike zaposlovanja ter za podporo evidentiranja in spremljanja malega dela ter inšpekcijskega nadzora. S strožjimi pravili glede porabe sredstev iz dajatve želimo doseči učinkovitejšo in gospodarnejšo porabo teh sredstev. Vsi prejemniki sredstev iz dajatve iz malega dela bodo morali pri porabi teh sredstev upoštevati vse javno finančne predpise.

Posredovanje malega dela se bo izvajalo kot nepridobitna dejavnost, na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo. Dovoljenje se podeli na javnem razpisu, in sicer za dobo največ 5 let. Pri posredovanju malega dela se ohranja institut napotnice, ki sedaj velja za študentsko delo, vendar z vgrajenimi varovalkami, ki bodo zagotovile redno plačevanje delodajalcev za opravljeno malo delo oziroma učinkovitejšo izterjavo neplačanih obveznosti.

V primeru neplačila s strani delodajalca uvajamo posebno varstvo za osebo, ki bo malo delo opravila, in sicer tako, da se ji zagotovi plačilo dela iz skupnega rizičnega sklada. Organizacija, ki posreduje malo delo pa ima pristojnost in dolžnost, da izvede postopke izterjave in izterjana sredstva vrne v rizični sklad.

Za učinkovito izvajanje, spremljanje in nadzor malega dela, je ključna tudi vzpostavitev centralne informatizirane evidence o malem delu, ki jo bo vodil Zavod RS za zaposlovanje in v kateri bodo tekoče razvidni podatki o opravljenem malem delu za posamezno osebo in delodajalca, neposredni vpogled v evidenco pa je predviden tudi za nadzorne organe. Centralna evidenca o malem delu bo zagotovila tudi beleženje neformalnih izkušenj, pridobljenih z malim delom, kar bo predvsem v korist mladim, pa tudi brezposelnim osebam, pri iskanju zaposlitve.

Predlog zakona uvaja strog nadzor nad kršitvami zakona. Kazenske določbe predvidevajo visoke globe za delodajalce in posameznike, poleg tega pa bo v primeru pravnomočne odločbe o prekršku po Zakonu o malem delu veljala tudi prepoved izdajanja napotnic za opravljanje malega dela, in sicer za osebe 1 leto in za delodajalce 2 leti od dneva pravnomočnosti odločbe o prekršku.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o malem delu
malo delo

Zadnji članki iz rubrike:

28.5.2020 13:57:38:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

1.6.2020 16:15:56:
Ali je z DFS obdavčena provizija, ki jo prejme trgovec za trženje zavarovalnega produkta zavarovalnice “podaljšana garancija”?

1.6.2020 15:31:43:
Čakanje na delo po 1. juniju 2020

1.6.2020 15:03:09:
Preklic dela na domu

1.6.2020 10:57:58:
Delno subvencioniranje skrajšanega delovnega časa

1.6.2020 10:18:01:
Tretji interventni zakon - ZIUOOPE

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT