Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 16.7.2010 19:52:30

Vlada sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti 51. člena Zakona o dohodnini

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje o pobudi za oceno ustavnosti 51. člena Zakona o dohodnini

Vlada je na 88. redni seji, 24. julija 2010, sprejela mnenje o pobudi Danijela Starmana, odvetnika v Kopru, za oceno ustavnosti 51. člena Zakona o dohodnini. Vlada Republike Slovenije meni, da 51. člen Zakona o dohodnini ni v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije.

Odvetnik Danijel Starman je podal pobudo za oceno ustavnosti 51. člena Zakona o dohodnini. Meni, da je navedeni člen v neskladju z Ustavo, ker ne priznava uveljavljanja nevtralne davčne obravnave v primeru statusnega preoblikovanja odvetnika v odvetniško družbo in tudi ne v primeru, če odvetnik preneha opravljati dejavnost ali se upokoji v skladu z veljavnimi predpisi. Po navedenem členu se priznava nevtralno davčno obravnavo samo v primeru prenehanja dejavnosti zavezanca, ki se izvede v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah, o statusnem preoblikovanju podjetnika in ob izpolnjevanju določenih pogojev.

Vlada je podala mnenje, da člen ni v nasprotju z 2., 14., 15., 49. in 50. členom Ustave RS.

V mnenju so predstavljeni ekonomski razlogi, ki narekujejo temeljno rešitev zakona o dohodnini, ki je v striktnem ločevanju med poslovno in privatno sfero fizične osebe, ki opravlja dejavnost, in sicer enaka obravnava z drugimi gospodarskimi subjekti (npr. družbami) in izkazovanje realne davčne osnove iz naslova opravljanja dejavnosti. Striktno ločevanje med privatno in poslovno sfero pomeni, da imajo vse transakcije med gospodinjstvom in podjetjem zavezanca določene davčne posledice. Enako velja tudi pri prenehanju opravljanja dejavnosti.

V mnenju so predstavljene izjeme od zgoraj navedenega pravila (davčno nevtralen prenos opravljanja dejavnosti na drugo osebo, in sicer na fizično osebo ali na družbo, pogoji za davčno nevtralno obravnavo in narava navedene davčne ugodnosti, in sicer gre za odlog davka. Predstavljena so izhodišča, na podlagi katerih so bili oblikovani pogoji za predmetno ugodnost, in sicer da bo v čim večji meri dosežen namen ukrepa (spodbuditi nadaljevanje opravljanja dejavnosti na daljši rok) ter zagotovljena učinkovitost ukrepa tako, da se ukrep ne bi sprevrgel zgolj v instrument znižanja davčne obveznosti ali celo iz ukrepa, ki pomeni odlog davka, v ukrep, ki omogoča oprostitev davčne obveznosti (za osebo, ki preneha z dejavnostjo).

Ugotovljeno je, da s področnimi zakoni, s katerimi je urejeno opravljanje določenih posameznih dejavnosti fizičnih oseb (npr. Zakon o odvetništvu, Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – samozaposleni v kulturi, Zakon o zdravstveni dejavnosti – zasebni zdravstveni delavci), ni določen način, postopek in pravni učinki statusnega preoblikovanja teh fizičnih oseb ter odgovornost za nastale obveznosti pred preoblikovanjem, niti ni določeno, da se mora v teh primerih smiselno uporabljati Zakon o gospodarskih družbah. Glede na to, da statusno preoblikovanje drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, razen podjetnikov, s predpisi ni urejeno, je bilo ob sprejemanju ZDoh-2 sprejeto stališče, da se glede na naravo ugodnosti (odlog davka) ter z vidika zagotovitve učinkovitosti ukrepa, ugodnost lahko omogoči samo zavezancem, za katere je statusno preoblikovanje ustrezno urejeno s predpisi. Izhajajoč iz navedenih področnih zakonov, teh oseb ni mogoče obravnavati po ZGD, zato pravila ZGD za njih ne veljajo.

Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalca zavezuje, da enaka oziroma podobna razmerja ureja (obravnava) enako. Načelo enakosti pred zakonom zakonodajalcu ne preprečuje, da v mejah svoje pristojnosti določa kriterije, po katerih bo podobna dejanska stanja med seboj razlikoval in na njih vezal različne pravne posledice. Pri določanju pogojev oziroma primerov, v katerih se lahko uveljavlja davčno nevtralno prenehanje dejavnosti, je zakonodajalec izhajal iz namena davčne spodbude – spodbuditi prenos podjetja na drugo osebo oziroma nadaljevanje opravljanja dejavnosti po drugi osebi ter hkrati zagotoviti učinkovitost ukrepa tudi preko transparentnosti prenosov. Glede na to, da statusno preoblikovanje drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, razen podjetnikov, s predpisi ni določeno, v teh primerih razlogi za enako obravnavo z vidika namena ukrepa niso podani.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o dohodnini
dohodnina
zdoh-2

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

4.12.2019 17:18:23:
Posebna nižja 5 % stopnja DDV za knjige

4.12.2019 13:51:12:
Podatki za obračun plač za november 2019

3.12.2019 15:18:24:
Novosti pri dohodnini v letu 2020 (ZDoh-2V)

2.12.2019 10:12:30:
Odločba o ugotovitvi, da sta tretji odstavek 310. člena in tretji odstavek 311. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v neskladju z Ustavo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT