Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 3.8.2010 15:04:17

Predlog zakona o socialnem podjetništvu - 27.7.2010

Rubrika: Predlogi zakonovprint Natisni

Predlog zakona o socialnem podjetništvu - 27.7.2010 V parlamentarni postopek je bil vložen Predlog Zakona o socialnem podjetništvu.

Osnovno načelo predloga zakona je, da se v socialno podjetništvo vključujejo katere koli pravne osebe, katerih namen ustanovitve ni pretežno ali izključno pridobivanje dobička, so pa v pretežni meri ustanovljene za trajno proizvodnjo in prodajo proizvodov ali za zagotavljanjem storitev na trgu na področjih in dejavnostih, ki so prepoznane kot družbeno koristne ali pa so ustanovljene z namenom, da za opravljanje takšnih dejavnosti zaposlujejo najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela.

Socialna podjetja morajo poslovati po naslednjih načelih: zasebne pobude za ustanovitev, nepridobitni in socialni namen ustanovitve, prostovoljnost delovanja, neodvisnost, tržna naravnanost, vključevanje prostovoljnega dela, enakopravnost članstva, sodelovanje deležnikov pri upravljanju, nepridobitnost delovanja, preglednost poslovanja in družbena koristnost.

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

(vsebina zakona)

(1) Ta zakon določa opredelitev, cilje in načela socialnega podjetništva, dejavnosti socialnega podjetništva in pogoje zaposlovanja, pod katerimi socialna podjetja opravljajo dejavnosti, pogoje, pod katerimi pravne osebe pridobijo status socialnega podjetja, način pridobitve in odvzem statusa, posebne pogoje poslovanja socialnih podjetij, evidence, ki se vodijo na področju socialnega podjetništva ter nadzorstvo.

(2) Zakon ureja tudi načrtovanje razvoja in spodbude za razvoj socialnega podjetništva, sodelovanje socialnih partnerjev in organizacij civilne družbe pri sprejemanju razvojnih dokumentov, vlogo občin pri načrtovanju in izvajanju politik razvoja socialnega podjetništva, ter pristojnosti na področju socialnega podjetništva

2. člen

(pomeni izrazov)

(1) Izrazi, uporabljeni v tem zakonu imajo naslednji pomen:

  • nepridobitna pravna oseba - je društvo, zavod, ustanova, gopodarska družba ali duga pravna oseba zasebnega prava, ki ni ustanovljena izključno z namenom pridobivanja dobička ter premoženja ne deli prav tako ne deli ustvarjenega dobička ali presežkov prihodkov nad odhodki oziroma jih deli v omejenem obsegu, v skladu z zakonom;
  • člani socialnega podjetja - so osebe, ki imajo v socialnem podjetju upravljavske pravice, kot so ustanovitelji socialnega podjetja, lastniki socialnega podjetja, kadar imajo v socialnem podjetju osebe lahko lastniške deleže in osebe, ki so vstopile v članstvo socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija;
  • deležniki - so delavci, zaposleni v socialnem podjetju, prostovoljci, ki v socialnem podjetju opravljajo prostovoljsko delo in osebe, ki so koristniki proizvodov oziroma storitev socialnega podjetništva iz dejavnosti socialnega podjetništva,
  • dejavnosti socialnega podjetništva – so dejavnosti, katerih brez olajšav ali spodbud iz javnih sredstev na trgu ni mogoče opravljati, ker zagotavljajo tržno manj konkurenčne proizvode in storitve, njihovo opravljane pa zagotavlja dopolnitev javne službe ali alternativo javni službi, večjo kvalteto življenja ljudi ali bivanja v okolju ter doseganje enega ali več ciljev socialnega podjetništva iz drugega odstavka 3. člena tega zakona, in s tem javni interes;
  • posebni pogoji zaposlovanja – so zahteve tega zakona po zaposlovanju oseb, ki jih ta zakon uvršča med najbolj ranljive skupine ljudi na trgu dela, z njihovo zaposlitvijo pa se dosega eden ali več ciljev socialnega podjetništva iz drugega odstavka 3. člena tega zakona in s tem javni interes.

3. člen

(opredelitev socialnega podjetništva in ciljev)

(1) Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.

(2) Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarkih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).

4. člen

(načela socialnega podjetništva)

V socialno podjetništvo se lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki so ustanovljene in poslujejo po naslednjih načelih, ki izkazujejo njihov javno koristni in socialni značaj:

  • so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev (zasebna pobuda);
  • namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička (nepridobitni namen ustanovitve)
  • so ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnoti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čemer se dosega javni interes (opravljanje dejavnosti v javnem interesu);
  • člani v njih delujejo prostovoljno (prostovoljnost delovanja);
  • pri upravljanju so samostojne (neodvisnost);
  • s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih (tržna naravnanost);
  • praviloma vključujejo prostovoljsko delo (vključevanje prostovoljskega dela);
  • posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu 1 član - 1 glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala (enakopravnost članstva);
  • v odločanje vključujejo tudi deležnike (sodelovanje deležnikov pri upravljanju);
  • premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, , delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je skladno s tem zakonom omejena (nepridobitnost delovanja);
  • zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem (preglednost poslovanja);
  • trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti (javno koristno delovanje).

5. člen

(dejavnosti socialnega podjetništva)

(1) Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na naslednjih področjih:

  • socialnega varstva,
  • družinskega varstva,
  • varstva invalidov,
  • znanosti, izobraževanja in vzgoje,
  • varstva in promocije zdravja,
  • zagotavljanja socialne vključenosti, spodbujanja zaposlovanja in poklicnega usposabljanja oseb, ki so brezposelne ali jim grozi brezposelnost,
  • posredovanja zaposlitve osebam iz 5. člena tega zakona, vključno z dejavnostjo zagotavljanja dela takšnih delavcev drugemu delodajalcu,
  • ekološke proizvodnje hrane,
  • ohranjanja narave, varstva okolja, in zaščite živali,
  • spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije,
  • socialnega turizma,
  • socialne in pravične trgovine,
  • kulture in ohranjanja kulturne dediščine,
  • amaterskega športa in telesne kulture, katere namen je rekreacija in socializacija,
  • reševanja in zaščite,
  • spodbujanja razvoja lokalnih skupnosti,
  • podpornih storitev za socialna podjetja.

(2) S posebnimi zakoni se lahko opredelijo tudi druga področja dejavnosti socialnega podjetništva.

(3) Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada), na predlog ministra, pristojnega za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojni minister), v soglasju z drugimi pristojnimi ministri in predhodnem posvetovanju z organizacijami civilne družbe, na področjih iz prvega in drugega odstavka tega člena, določi dejavnosti socialnega podjetništva, ki jih lahko opravljajo socialna podjetja.

(4) S predpisi iz prejšnjih dveh odstavkov ter z drugimi predpisi vlada določi tudi olajšave in spodbude za izvajanje dejavnosti socialnega podjetništva.

6. člen

(posebni pogoji zaposlovanja)

(1) Ne glede na določbe prejšnjega člena socialno podjetništvo vključuje tudi opravljanje drugih dejavnosti, če se opravljajo z namenom zaposlovanja naslednjih najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela:

a. invalidov, katerih invalidnost je ugotovljena z odločbo pristojnega organa;

b. brezposelnih oseb z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar in nimajo za posledico statusa invalidnosti;

c. brezposelnih oseb, če so brez zaposlitve zadnjih 24 mesecev ali več (v nadaljnjem besedilu: dolgotrajno brezposelne osebe);

d. brezposelnih oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ( v nadaljnjem besedilu: zavod) prijavljeni več kot šest mesecev in jim je po zaključku izobraževanja to prva zaposlitev ali so po dokončanem univerzitetnem, visokošolskem ali višješolskem strokovnem izobraževanju zaključili pripravništvo ali jim je prenehal status mladega raziskovalca (v nadaljnjem besedilu: iskalci prve zaposlitve)

e. brezposelnih oseb:

  • nad 55 let starosti,
  • pripadnikov romske skupnosti,
  • mladoletnih oseb brez zaključenega osnovnega ali nižjega poklicnega izobraževanja ali z ugotovljenimi osebnostnimi težavami
  • ki več kot šest mesecev niso imele redno plačane zaposlitve in še ni preteklo eno leto od prestani kazni zapora, oziroma so v času pogojnega odpusta, so begunci, vključeni v programe integracije ali osebe v programu ali v enem letu po zaključku programa zdravljenja odvisnosti od alkohola ali drog ali brezdomci,

    (v nadaljnjem besedilu: težje zaposljive osebe).

(2) Kot težje zaposljive osebe se štejejo osebe, iz točke e prejšnjega odstavka, še največ eno leto od zaposlitve v socialnem podjetju.

(3) Vlada lahko na predlog pristojnega ministra s posebno uredbo opredeli tudi druge posebne pogoje zaposlovanja v socialnih podjetjih za ohranitev delovnih mest ali odpiranje novih delovnih mest na demografsko ogroženih območjih.

7. člen

(pristojnosti na področju socialnega podjetništva)

(1) Za oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, analiziranje potreb razvoja socialnega podjetništva, spodbujanje vključevanja občin v določanje in izvajanje politik razvoja socialnega podjetništva na lokalni in regionalni ravni, za pripravo razvojnih dokumentov ter za analiziranje, vrednotenje in nadzorovanje izvajanje ukrepov in politike razvoja socialnega podjetništva, vlada ustanovi Svet za socialno podjetništvo (v nadaljnjem besedilu: svet). V svet vlada imenuje po enega predstavnika ministrstev, pristojnih za področja iz 5. in 6. člena tega zakona in predstavnika službe vlade, pristojne za lokalno samoupravo in regionalno politiko. V svet imenuje tudi dva predstavnika civilne družbe, na predlog organizacij civilne družbe. Svet zagotavlja usklajevanje politik na področju socialnega podjetništva z ministrstvi, vladnimi službami, občinami, socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.,, Za izvajanje svojih nalog svet zlasti:

  • pripravi strategijo razvoja socialnega podjetništva s programom ukrepov,
  • spremlja izvajanje strategije razvoja socialnega podjetništva, programa in izvedbenih načrtov,
  • usmerja in nadzoruje izvajalce ukrepov, ter skrbi za zakonito, učinkovito in smotrno porabo sredstev iz proračunskih in evropskih virov.

(2)Strokovne naloge za svet izvajajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem področju dela.

(3) Ministrstvo pristojno za delo, družino in socialne zadeve (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo) zagotavlja uklajevanje izvajanja strokovnih nalog iz prejšnjega odstavka, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva. Za izvajanje nalog pristojno ministrstvo:

  • v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja izvedbene načrte in kataloge aktivnosti za izvajanje strategije razvoja socialnega podjtništva,
  • v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami pripravlja analize, poročila in druga strokovna gradiva za svet,
  • ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev, ki jih ta zakon določa za poslovanje socialnih podjetij in pogojev za odvzem statusa socialnega podjetja,
  • zagotavlja nadzor nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev,, ki jih socialna podjetja pridobijo na podlagi tega zakona, če ta zakon ne določa drugače,
  • vodi evidence, vzpostavljene na podlagi tega zakona.

(4) Izvajalci ukrepov iz prve alineje prvega odstavka tega člena so ministrstva, javni skladi, javni zavodi ali druge pravne osebe javnega prava, ki jih določi vlada s strategijo razvoja socialnega podjetništva.

(5) Sodišče ali državni organ, ki je na podlagi posebnega zakona pristojen za vpis nepridobitne pravne osebe v register (v nadaljnjem besedilu: registrski organ) oziroma za izdajo soglasja k njeni ustanovitvi, mora pri nepridobitni pravni osebi, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v postopku za vpis v register ali za izdajo soglasja k ustanovitvi ugotavljati tudi izpolnjevanje pogojev, ki jih za pridobitev statusa socialna podjetja določa ta zakon.

(6) Izvajanje posameznih ukrepov in izvajanje storitev iz ukrepov lahko izvajalci iz četrtega odstavka tega člena oddajo drugim izvajalskim organizaciam, izbranim na javnem razpisu, po predpisih, ki urejajo javno naročanje.

(7) Naloge iz prejšnjega odstavka lahko izvaja pravna oseba javnega ali zasebnega prava, izbrana na javnem razpisu, če izpolnjuje naslednje pogoje:

  • deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za podelitev javnega pooblastila,
  • zakonito ves čas opravlja dejavnost, ki je predmet javnega naročila,
  • ima usposobljene delavce,
  • ima ustrezne reference.

II. SOCIALNO PODJETJE

8. člen

(socialno podjetje)

(1) Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja.

(2) Status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, če:

  • je ustanovljena za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva v obsegu, ki zagotavlja najmanj 50% vseh prihodkov iz te dejavnosti v posameznem koledarskem letu in na način da bo trajno zaposlovala najmanj dva delavca ali
  • je ustanovljena za zaposlovanje oseb iz 6. člena tega zakona na način, da bo določeno dejavnost opravljala s trajnim zaposlovanjem najmanj treh delavcev in hkrati najmanj 33,3% teh oseb od vseh zaposlenih delavcev;
  • izpolnjuje druge pogoje, ki jih določa ta zakon in poseben zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

(3) Status socialnega podjetja nepridobitna pravna oseba ohrani le, če v roku enega leta od pridobitve statusa izkaže, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost in da je dosegla določeno število zaposlenih delavcev iz prve alineje ali število in strukturo zaposlenih delavcev iz druge alineje prejšnjega odstavka tega člena.

(4) Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva, kot jih določa ta zakon.

9. člen

(omejitve)

(1) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja, če je njena ustanoviteljica ali članica politična stranka. Statusa tudi ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več pridobitnih gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti.

(2). Pridobitna gospodarska družba ne more ustanoviti socialnega podjetja na katerega bi prenesla del podjetja ali dejavnosti, lahko pa z ustanovitvijo zagotovi nova delovna mesta za svoje presežne delavce.

(3) Nepridobitna pravna oseba ne more pridobiti statusa socialnega podjetja tudi, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali nima poravnanih vseh dospelih obveznosti do države.

10. člen

(združenja socialnih podjetij)

Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij. Združenja lahko pridobijo status socialnega podjetja ob izpolnjevanju določb tega zakona.

11. člen

(nepridobitnost delovanja)

(1) Socialno podjetje mora dobiček in presežke prihodkov nad odhodki iz dejavnosti socialnega podjetja namenjati za opravljanje dejavnosti, ki jih opravlja kot socialno podjetje in so določene v aktu o ustanovitvi oziroma temeljnem aktu oziroma za druge, s tem zakonom določene namene.

(2) Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja ni dovoljena, razen če poseben zakon ne določa drugače. Tudi v tem primeru lahko socialno podjetje deli del dobička ali presežka prihodkov članom, upravi ali delavcem v deležu, ki ne sme presegati 20% vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu in le v primeru, da ima to opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu.

(3) Kot posredna delitev dobička ali presežkov prihodkov se šteje:

  • izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;
  • izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 20% presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dajavnosti (v nadaljnjem besedilu: izhodiščne plače), razen v primeru izkazanih potreb po specifičnih poklicih;
  • izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, ki jih določa predpis, ki določa višino povračil stroškov v zvezi z delom in drugih odhodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.

(4) Povračila stroškov v zvezi z delom in stroškov usposabljanja prostovoljcev se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo zneskov, določenih v tretji alineji prejšnjega odstavka oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

12. člen

(akt socialnega podjetja)

(1) Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja mora poleg vsebine, ki jo določajo posebni zakoni, opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, ki jih določa ta zakon in ki opredeljujejo njen javno koristni in socialni značaj. Kot dejavnost ali naloge socialnega podjetja mora opredeliti opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali druge dejavnosti, če hkrati določi katere skupine ljudi iz 6. člena tega zakona bo zaposlovalo, razmejiti dejavnost socialnega podjetništva od drugih dejavnosti oziroma nalog, ter opredeliti način razpolaganja s premoženjem in porabe dobička oziroma presežkov prihodkov skladno z določbo 26. člena tega zakona.

(2) Akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt mora tudi:

  • opredeliti način upravljanja socialnega podjetja po načelu enakopravnosti,
  • določiti osebe, odgovorne za poslovodenje pri izvajanju dejavnosti socialnega podjetništva, pogoje za njihovo imenovanje oziroma izvolitev ter pogoje glede njihove strokovne izobrazbe, delovnih in drugih izkušenj, potrebnih za vodenje socialnega podjetja in odgovornosti,
  • določiti nadzorni organ, ki nadzira poslovanje, skladno z določbami tega zakona, akta o ustanovitvi ali temeljnega in drugih aktov socialnega podjetja in poslovanja po načelih dobrega gospodarjenja, pravilnost finančnega in materialnega poslovanja in sestave letnega poročila, določiti pa mora tudi način izvolitve ali imenovanja članov nadzornega organa, mandatno dobo ter njegove pristojnosti, pooblastila in odgovornosti,
  • določiti, da bo socialno podjetje zaposlovalo delavce, skladno z določbo prve ali druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona,
  • določiti, ali socialno podjetje v delo vključuje tudi prostovoljce in za katere naloge,
  • določiti način udeležbe deležnikov pri upravljanju (posvetovanje, obvezno mnenje ipd.)
  • določiti pravila računovodenja socialnega podjetja ali določiti, da bodo ta pravila urejena v posebnem aktu in
  • določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja, skladno z določbami tega zakona.

13. člen

(odgovornost za obveznosti)

Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja je določena s posebnimi zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe.

14. člen

(vloga za registracijo socialnega podjetja)

(1)Vloga za registracijo nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje mora poleg vsebine in prilog, ki jih določajo posebni predpisi, vsebovati še:

  • sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje,
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega ali začasnega prebivališča vseh oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje in obseg pooblastil za društva,
  • dokazilo o višini ustanovitvenega kapitala ali morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva.

(2) Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(3) V postopku mora registrski organ po uradni dolžnosti iz uradnih evidenc preveriti osebne podatke o osebah, pooblaščenih za zastopanje in ustanoviteljih, v postopku registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerimi se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje pa še podatek, da pravna oseba ni v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ter da ima poravnane vse dospele obveznosti do države.

15. člen

(registracija socialnega podjetja)

(1) Registrski organ mora v postopku registracije ugotavljati tudi ali je akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt nepridobitne pravne osebe, ki namerava poslovati kot socialno podjetje, v skladu z določbami 12. člena tega zakona. Izpolnjevanje pogojev mora ugotavljati tudi v postopkih registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, s katerimi se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

(2) Če je pogoj iz prejšnjega odstavka izpolnjen, registrski organ z odločbo, s katero odloči o vpisu nepridobitne pravne osebe, oziroma sprememb v register, odloči tudi, da se pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register vpiše dostavek »socialno podjetje«.

(3) V primeru, da nepridobitna pravna oseba pomanjkljive vloge tudi na zahtevo registrskega organa ne dopolni s podatki iz prejšnjega člena oziroma v primeru, da pri nepridobitni pravni osebi obstajajo razlogi iz 9. člena tega zakona, registrski organ vpis dostavka iz prejšnjega odstavka v register z odločbo zavrne.

16. člen

(smiselna uporaba določb)

Določbe 14. in 15. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za postopke za izdajo soglasja k aktu ustanovitvi ali njegovi spremembi, kadar je za pridobitev pravne osebnosti nepridobitne pravne osebe ali za za njeno preoblikovanje v socialno podjetje in za vpis v javno evidenco potrebno soglasje za to pristojnega ministrstva.

17. člen

(obveznost registrskega organa)

Registrski organ ali minitrstvo iz prejšnjega člena mora en izvod odločbe nemudoma posredovati pristojnemu ministrstvu, za vzpostavitev evidence socialnih podjetij in izvajanje nadzora.

(2) En izvod odločbe se pristojnemu ministrstvu pošlje tudi, če socialno podjetje poda zahtevo za registracijo takšnih sprememb akta o ustanovitvi ali temeljnega akta, ki bi lahko predstavljale razlog za odvzem statusa socialnega podjetja.

18. člen

(pridobitev statusa socialnega podjetja)

(1) Z vpisom dostavka »socialno podjetje« pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe v register ali javno evidenco, nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in lahko prične poslovati kot socialno podjetje.

(2) Če poseben zakon ne določa drugače, mora v pravnem prometu uporabljati firmo ali ime z dostavkom »socialno podjetje« ali okrajšavo »so. p.«.

(3) Drugim pravnim osebam uporaba besedne zveze »socialno podjetje« ali okrajšave »so.p.« v firmi ali imenu ni dovoljena.

19. člen

(poročanje)

(1) Socialno podjetje mora dokazila o pričetku opravljanja dejavnosti in izpolnitvi pogojev glede zaposlitve delavcev iz prve ali druge alineje prvega odstavka 8. člena tega zakona,, predložiti pristojnemu ministrstvu, v roku enega leta od od pridobitve statusa.

(2) Socialno podjetje mora pristojnemu ministrstvu do 31. marca tekočega leta, poročati o morebitnem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva v preteklem poslovnem letu. O nedoseganju predpisanega števila ali strukture delavcev mora socialno podjetje poročati v roku treh mesecev, od kar je prišlo do zmanjšanja števila delavcev oziroma do spremembe njihove strukture. V poročilu mora navesti tudi razloge za nedoseganje obsega prihodkov oziroma predpisanega števila ali strukture delavcev.

(3) Poročilu iz prejšnjega odstavka mora socialno podjetje predložiti načrt prestrukturiranja socialnega podjetja, po katerem bo socialno podjetje v naslednjem letu dosegalo predpisan obseg prihodkov oziroma časovno opredeljen kadrovski načrt zaposlitve manjkajočih delavcev za premostitveno obdobje.

(4) O porabi javnih sredstev, pridobljenih iz spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev, ali olajšav namenjenih socialnim podjetjem, mora socialno podjetje poročati skladno s podzakonskimi predpisi, izdanimi na podlagi tega zakona, posebnimi predpisi ali sprejetimi pogodbenimi obveznostmi.

20. člen

(odvzem statusa)

(1) Socialnemu podjetju pristojni minister po uradni dolžnosti ali na predlog drugih za nadzorstvo pristojnih organov, z odločbo odvzame status socialnega podjetja, če ne izpolnjuje enega ali več pogojev za ohranitev statusa po tem zakonu:

  • v roku enega leta od vpisa v register ali javno evidenco ne prične opravljati dejavnosti oziroma v tem roku ne izpolni pogoja glede predpisanega števila ali predpisane strukture zaposlenih delavcev iz prve ali duge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakon oziroma v tem roku ne predloži dokazil o izpolnjevanju tega pogoja;
  • deli premoženje, neposredno ali posredno deli dobiček ali presežke prihodkov ali jih namenja v nasprotju z določbo 26. člena tega zakona;
  • nenamensko uporablja prejeta javna sredstva iz naslova spodbud, oziroma sredstva iz naslova oprostitev ali olajšav, namenjenih socialnim podjetjem;
  • je v postopku o prekršku za storjen posebno hud davčni prekršek s pravnomočno odločbo ugotovljena njegova odgovornost;
  • v predpisanem roku dve zaporedni leti ne posreduje letnega poročila AJPES;
  • pristojnemu ministrstvu kljub opozorilu ne posreduje poročil, ki jih je dolžno posredovati na podlagi drugega ali četrtega odstavka 19. člena tega zakona;
  • preneha opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali drugo dejavnost, ki jo opravlja kot socialno podjetje ali trajno ne dosega predpisanega števila zaposlenih delavcev oziroma predpisane strukture zaposlenih delavcev;
  • ne posluje v skladu z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom in s tem posluje v nasprotju z načeli socialnega podjetništva, kot jih določa 4. člen tega zakona ali sprejme takšne spremembe aktov, ki to onemogočajo;
  • se statusu pisno odpove.

(2) Šteje se, da socialno podjetje trajno ne opravlja dejavnosti socialnega podjetništva, če jo dejansko preneha opravljati ali če več kot dve leti ne dosega obsega prihodka od opravljanja dejavnosti, kot ga določa prva alineja drugega odstavka 8. člena tega zakona.

(3) Šteje se, da socialno podjetje trajno ne dosega predpisanega števila zaposlenih delavcev, če v šestih mesecih od zmanjšanja števila delavcev pod število, predpisano v prvi ali drugi alineji drugega odstavka 8. člena tega zakona, ne zaposli ustreznega števila novih delavcev. Šteje se, da socialno podjetje trajno ne dosega ustrezne strukture delavcev, če v roku šestih mesecev od kar ni več izpolnjevalo tega pogoja, ne zaposli zadostnega števila delavcev iz 6. člena tega zakona.

(4) Pravnomočno odločbo o odvzemu statusa socialnega podjetja pristojni minister posreduje registrskemu organu, ki iz sodnega ali drugega registra oziroma javne evidence pri firmi ali imenu nepridobitne pravne osebe izbriše dostavek »socialno podjetje«.

(5) Z dnem pravnomočnosti odločbe za nepridobitno pravno osebo prenehajo vse oblike spodbud, pridobljenih na podlagi tega zakona. Morebitna neporabljena javna sredstva oziroma sredstva pridobljena na podlagi oprostitev obveznosti ali olajšav, mora nepridobitna pravna oseba vrniti v roku, določenem v odločbi iz prejšnjega odstavka.

21. člen

(strokovna komisija)

(1) Za ugotavljanje in spremljanje izpolnjevanja pogojev za poslovanje socialnega podjetja in pogojev za odvzem statusa socialnega podjetja ter nadzor nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, pridobljenih na podlagi tega zakona, pristojni minister imenuje strokovno komisijo.

(2) Nadzorni organi iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki pri izvrševanju svojih pooblastil ugotovijo, da je pri socialnemu podjetju nastopil kateri od razlogov zaradi katerega se status socialnega podjetja odvzame, so dolžni o tem nemudoma podati strokovni komisiji pisno prijavo, ter ji priložiti vse zbrane dokaze.

(3) Način dela strokovne komisije, podrobnejšo vsebino vloge iz 14. člena, dokazil in poročil iz 19. člena in dokazil iz prejšnjega člena tega zakona, način izvajanja nadzora nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, ki jih socialno podjetje prejme na podlagi tega zakona, predpiše pristojni minister s podzakonskim aktom. S podzakonskim aktom predpiše tudi podrobnejše pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalska organizacija iz šestega odstavka 7. člena tega zakona.

III. POSEBNI POGOJI POSLOVANJA SOCIALNIH PODJETIJ

22. člen

(računovodstvo)

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo pravila računovodenja, mora socialno podjetje, ki del svojih dejavnosti ne opravlja kot socialno podjetje, za te dejavnosti izkazovati podatke o prihodkih in odhodkih ločeno. Socialno podjetje mora voditi dvostavno knjigovodstvo.

(2) Finančna sredstva, ki jih socialno podjetje pridobi iz naslova spodbud, oprostitev in olajšav, pridobljenih na podlagi tega zakona ali drugih predpisov, mora socialno podjetje prikazovati na posebnem kontu.

(4) Slovenski inštitut za revizijo v soglasju z ministrom, pristojnim za finance predpiše poseben računovodski standard za socialna podjetja. Z računovodskim standardom se določi vsebina in način sestave letnega poročila socialnega podjetja ter prilog, ki omogočajo ugotavljanje poslovanja socialnega podjetja po načelih socialnega podjetništva iz tretje, šeste, sedme, desete, enajste in dvanajste točke 4. člena tega zakona, predvsem pa:

  • razmejitev prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva od prihodkov iz drugih dejavnosti in drugih virov, z opredelitvijo odstotka glede na višino sredstev,
  • prikaz prihodkov in odhodkov iz naslova spodbud, olajšav in oprostitev na podlagi tega in drugih zakonov,
  • prikaz števila zaposlenih delavcev v obdobju najmanj devetih mesecev v letu ali števila in strukture delavcev glede na zahteve druge alineje drugega odstavka 8. člena tega zakona in števila prostovoljcev, če poseben zakon ne določa drugače,
  • razporejanje dobička oziroma presežkov prihodkov po namenu,
  • pojasnilo o doseganju ciljev socialnega podjetništva in namena socialnega podjetja (poslovno poročilo).

(5) O drugih vprašanjih računovodenja za socialna podjetja veljajo določbe predpisov, ki urejajo računovodstvo pravnih oseb javnega prava ali posebnih predpisov in računovodskih standardov, ki veljajo za določeno vrsto nepridobitne pravne osebe.

(6) Nadzorni organ iz tretje alineje drugega odstavka 12. člena tega zakona mora oceniti pravilnost in popolnost podatkov v letnem poročilu socialnega podjetja. Pred sprejetjem letnega poročila mora opraviti tudi nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo finančnega in materialnega poslovanja socialnega podjetja in pravilnostjo vodenja poslovnih knjig. Oceniti mora tudi izpolnjevanje ciljev socialnega podjetništva, določenih v tem zakonu in aktu o ustanovitvi oziroma temeljnem aktu, zakonitost razporejanja dobička oziroma presežkov prihodkov in porabe dodeljenih javnih sredstev oziroma sredstev ustvarjenih z olajšavami in oprostitvami.

(7) Če prihodki socialnega podjetja v preteklem letu presegajo 1 milijon eurov oziroma število zaposlenih delavcev presega število 25, mora letno poročilo pregledati pooblaščeni revizor.

(8) Ocena nadzornega organa ali revizorjevo poročilo je priloga letnega poročila.

(9) Ne glede na določbe drugih zakonov, ki urejajo pravila računovodenja, socialno podjetje, ki mora letnemu poročilu priložitvi revizorjevo poročilo, letno poročilo za preteklo leto AJPES predloži do 31. avgusta.

23. člen

(pravice članov)

(1) Ne glede na določbe posebnih zakonov, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, člani socialnega podjetja odločajo po načelu enakopravnosti.

(2) Pri odločanju ima vsak član le po en glas.

24. člen

(udeležba deležnikov pri upravljanju)

(1) Delavcem, zaposlenim v socialnem podjetju in drugim deležnikom, kadar to niso člani, mora biti zagotovljena možnost, da sodelujejo pri upravljanju socialnega podjetja, vsaj z vplivanjem na odločitve, ki so pomembne za delovne pogoje oziroma za kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev socialnega podjetja.

(2) Vprašanja o katerih sodelujejo delavci in drugi deležniki pri odločanju, pravico do obveščenosti, roke in način obveščanja delavcev in drugih deležnikov ter podrobnejšo opredelitev načina sodelovanja pri odločanju mora socialno podjetje urediti v splošnem aktu, po poprejšnjem soglasju njihovih predstavnikov.

(3) Če predstavniki iz prejšnjega odstavka niso predstavniki sindikata delavcev, delavci oziroma drugi deležniki sprejmejo posebna pravila za njihovo imenovanje.

25. člen

(delo v socialnem podjetju)

(1) Socialno podjetje mora zagotavljati trajno izpolnjevanje pogojev glede števila zaposlenih delavcev in posebnih pogojev glede strukture zaposlenih delavcev. Če iz objektivnih razlogov tega začasno ne more zagotavljati, mora izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za premostitveno obdobje in ga uskladiti s pristojnim ministrstvom, tako, da bo v šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje. Naloge usklajevanja lahko opravlja tudi strokovna komisija iz 20. člena tega zakona.

(2) Socialno podjetje delavcu iz 6. člena tega zakona, za katerega prejema javna sredstva za sofinanciranje plače na podlagi tega zakona, ne more odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz razloga nedoseganja pričakovanih rezultatov, če so slabši rezultati zgolj posledica razloga, zaradi katerega je bil delavec uvrščen v posebej ranljivo skupino ljudi.

(3) Socialno podjetje lahko v delo trajno ali začasno vključuje tudi prostovoljce. Prostovoljci imajo pravico do udeležbe v vseh programih usposabljanja, potrebnih za opravljanje dela in razvoj socialnega podjetja ter pravico do nadomestila vseh stroškov povezanih z delom, ki po splošnih predpisih pripadajo delavcem. Prav tako imajo pravico do nagrade iz naslova ustvarjenega dobička oziroma presežka prihodkov, če socialno podjetje skladno s tem in posebnim zakonom del dobička ali presežka prihodkov lahko deli.

26. člen

(razporejanje dobička in presežkov prihodkov)

(1) Socialno podjetje dobiček in presežke prihodkov namenja za:

  • investicije v osnovna sredstva, potrebne za opravljanje dejavnosti,
  • ohranjanje in povečevanje števila delovnih mest,
  • pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti oziroma manjše delovne učinkovitosti delavcev iz 6. člena tega zakona,
  • izobraževanje, in usposabljanje delavcev in prostovoljcev,
  • druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov, za ustanovitev ali soustanovitev socialnega podjetja ali za namene razvoja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti, določene z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom,
  • povečanje premoženja socialnega podjetja,
  • delitev, če je skladno tem in drugimi zakoni dopustna.

(2) O razporejanju dobička ali presežka prihodkov in njegovi delitvi, kadar je ta dopustna, odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.

27. člen

(statusne spremembe)

(1) Socialno podjetje se lahko, skladno z zakoni, ki urejajo pravni položaj posamezne vrste nepridobitne pravne osebe, spoji ali pripoji le drugemu socialnemu podjetju.

(2) Razdružitev ali drugo statusno preoblikovanje socialnega podjetja je dopustno, če pravne osebe, ki nastanejo z razdružitvijo ali z drugim statusnim preoblikovanjem socialnega podjetja izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa socialnega podjetja.

(3) Izpolnjevanje teh pogojev ugotavlja pristojni minister. Statusno preoblikovanje je veljavno, če pristojni minister poda svoje soglasje.

(4) Če pristojni minister soglasja ne poda v roku enega meseca od kar je socialno podjetje podalo popolno vlogo, se šteje, da je soglasje dano.

28. člen

(likvidacija socialnega podjetja)

(1) Ne glede na določbe drugih zakonov se po zaključenem postopku likvidacije socialnega podjetja premoženje, ki je ostalo po poplačilu upnikov in vrnitvi morebitnih prostovoljnih in obveznih deležev lahko prenese le na drugo socialno podjetje, drugo nepridobitno pravno osebo ali na občino.

(2) Občina lahko premoženje iz prejšnjega odstavka porabi le za namene socialnega podjetništva.

IV. PODPORNO OKOLJE ZA RAZVOJ SOCIALNEGA PODJETNIŠTVA

29. člen

(načrtovanje razvoja socialnega podjetništva)

(1) Načrtovan razvoj socialnega podjetništva v Republiki Sloveniji zagotavlja strategija razvoja socialnega podjetništva. Vlada strategijo sprejme na predlog sveta in po posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnimi podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe, za določeno obdobje.

(2) Strategija zajema analizo potreb in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev, ter vire in obseg sredstev za financiranje. Strategija zajema tudi program ukrepov ter izvajalce ukrepov.

(3) Za izvajanje strategije vlada na predlog pristojnega ministrstva za vsako proračunsko obdobje sprejme izvedbeni načrt. Izvedbeni načrt zajema izvajalce ali podizvajalce posameznega ukrepa, njegovo vrednost po posameznih virih financiranja, cilje ukrepa ter merila za ocenjevanje doseganja cilja. Izvedbeni načrt zajema tudi ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen, pogoje za vključitev v aktivnosti, način izvajanja aktivnosti, upravičene stroške, obdobje izvajanja aktivnosti, način poročanja in ovrednotenja in opredelitev, ali aktivnost predstavlja državno pomoč.

(4) Izvedbene načrte, pristojno ministrstvo pripravi v sodelovanju z vsemi ministrstvi, pristojnimi za področja dejavnosti socialnega podjetništva in izvajalci ukrepov.

(5) Ukrepi morajo biti načrtovani tako, da omogočajo usklajeno pomoč pri ustanavljanju socialnih podjetij, pomoči za začetek njihovega poslovanja, pomoči za zagotavljanje likvidnosti in razvoj socialnega podjetja in usklajenost z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja.

(6) Za izvajanje ukrepov izvedbenega načrta pristojno ministrstvo, v soglasju z ministrstvi ,iz četrtega odstavka tega člena izdela katalog aktivnosti, ki jih pripravijo izvajalci posameznih storitev iz šestega odstavka 7. člena tega zakona.

(7) Vlada Republike Slovenije lahko odloči, da se program, izvedbeni načrt in katalog aktivnosti vključijo v program ukrepov za spodbujanje podjetništva, v program aktivne politike zaposlovanja in druge razvojne programe in njihove izvedbene dokumente, kot posebni sklopi, če je to smotrno za izvajanje usklajene razvojne politike do vseh oblik podjetništva.

(8) Če med planskim obdobjem pride do takšnih sprememb potreb ali obsega finančnih sredstev, ki zahtevajo spremembo strategije, akcijskega načrta ali kataloga aktivnosti, se strategija, izvedbeni načrt ali katalog aktivnosti spremenijo na način, kot se navedeni dokumenti sprejemajo.

30. člen

(izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva)

Izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva zagotavljajo ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem področju. Izvajanje politik zajema tudi predlaganje in sprejemanje predpisov, ki omogočajo ali olajšujejo poslovanje socialnim podjetjem na posameznih področjih in dejavnostih, odpravljanje administrativnih ovir za delovanje socialnih podjetij in omogočanje prenosa javnih pooblastil, če so izpolnjeni pogoji, tudi na socialna podjetja.

31. člen

(pristojnosti občin)

(1) Občine lahko, skladno z določbami tega zakona in zakona, ki ureja spodbujanje skladnega regionalnega razvoja, načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na območju občine oziroma na ravni razvojne regije.

(2) Vlada preko sveta, ministrstev in vladnih služb spodbuja razvoj socialnega podjetništva na lokalni ravni.

32. člen

(spodbujanje razvoja socialnega podjetništva)

(1) Spodbujanje razvoja socialnega podjetništva se zagotavlja preko izvajanja ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja, ukrepov spodbujanja zaposlovanja, in ukrepov za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja, ki jih določa strategija iz 29. člena tega zakona (program ukrepov).

(2) Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva zajemajo finančne in druge ukrepe za promocijo socialnega podjetništva, za razvoj sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo, za zagotavljanje sredstev za vzpostavitev sklada rizičnega kapitala za socialna podjetja, za razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona, za vključitev občin v izvajanje politik in ukrepov, za iskanje novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vključno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.

(3) Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja zajemajo finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih,, tehničnih in drugih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, vključno s podjetniškimi inkubatorji za socialna podjetja, sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter druge ukrepe za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja, katerih ciljna skupina so osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje in socialna podjetja.

(4) Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljivih skupin ljudi, na trgu dela, katerim je namenjeno socialno podjetništvo.

(5) Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov tveganega kapitala in evropskih virov za socialna podjetja.

33. člen

(zagotavljanje sredstev)

(1) Sredstva za izvajanje ukrepov iz 32. člena tega zakona se zagotavljajo v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropski virov, na način, kot jih določajo zakoni in drugi predpisi ter razvojni dokumenti za zagotavljanje sredstev za podporno okolje za podjetništvo, za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, regionalni razvoj, kmetijstvo in okolje.

(2) Sredstva iz prejšnjega odstavka se v višini, kot jo določi strategija razvoja socialnega podjetništva, za posamezne izvajalce ukrepov zagotovijo na posebnih proračunkih postavkah. Na posebno proračunsko postavko se razporejajo postopno, v obsegu, kot ga določa vsakokratni izvedbeni načrt.

(3) Sredstva za financiranje spodbud iz 36., 37. in 38. člena tega zakona zagotavlja Republika Slovenija Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov. Sklad vodi prejeta sredstva na posebnam računu.

34. člen

(financiranje izvajanja storitev)

(1) Financiranje izvajanja storitev za izvedbo ukrepov iz 32. člena tega zakona se izvajalcem iz šestega odstavka 7. člena tega zakona zagotavlja na podlagi izdelanega kataloga aktivnosti in sklenjene pogodbe.

35. člen

(upravičenci)

(1) Upravičenci do spodbud iz posameznih ukrepov iz 32. člena tega zakona so osebe, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje, socialna podjetja ali posamezniki, ki naj bi se zaposlili v socialnem podjetju.

(2) Pristojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo in po posvetovanju s socialnimi partnerji, socialnim podjetji in drugimi organizacijami civilne družbe, s podzakonskim aktom določi postopek in pogoje na podlagi katerih so posamezniki, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje ali socialna podjetja upravičeni do spodbud iz posameznega ukrepa spodbujanja socialnega podjetništva in oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja, določi pogoje, pod katerimi socialna podjetja dostopajo do virov financiranja naložb v socialna podjetja in pogoje pod katerimi se posamezniki, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje, socialna podjetja ali posamezniki, ki naj bi se zaposlili v socialnem podjetju vključijo v storitev spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih in način vključevanja v storitve (npr. vavčer) ter pogoje za vrnitev neizkoriščenih ali nepravilno uporabljenih sredstev s pripadajočimi obrestmi.

V. POSEBNE SPODBUDE ZA SOCIALNO PODJETNIŠTVO

1. Spodbude za zaposlovanje

36. člen

(spodbude za zaposlovanje invalidov)

(1) Če socialno podjetje zaposluje invalide, zanj in za v njem zaposlene invalide veljajo finančne spodbude, kot jih za invalide, invalidska podjetja in druge delodajalce določajo posebni zakoni, ne glede na morebitno določene kvote.

37. člen

(posebne spodbude za zaposlovanje drugih najbolj ranljivih skupin na trgu dela)

(1) Ne glede na določbe zakona, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti, je socialno podjetje, ki zaposluje osebe iz 6. člena tega zakona, ki niso invalidi, upravičeno do:

  • sofinanciranja plače delavca z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar in nimajo za posledico statusa invalidnosti, če delavec ne dosega pričakovanih rezultatov delovnega mesta, ki ga zaseda, vendar največ v višini 75% izhodiščne plače delavca, za ves čas zaposlitve delavca,
  • sofinaciranja plače delavca, ki je bil dolgotrajno brezposelna oseba, v višini največ 50% izhodiščne plače delavca, za dobo 24 mesecev,
  • sofinanciranja plače osebe, ki je bila iskalec prve zaposlitve ali za težje zaposljive osebe v višini največ 50% izhodiščne plače delavca, za dobo 12 mesecev,
  • plačila stroškov spremljanja in svetovanja osebam z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki nima za posledico invalidnosti;
  • plačila stroškov svetovanja za vključitev v delo težje zaposljivim osebam,
  • povrnitve plačila prispevkov za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za težje zaposljive osebe za dobo 12 mesecev.

2) Socialno podjetje je do spodbud iz prvega odstavka tega člena upravičeno, če z delavcem iz prve alinee prejšnjega odstavka sklene delovno razmerje za nedoločen čas ali določen čas, vendar najmanj 24 mesecev, z delavcem iz druge alineje prejšnjega odstavka za določen čas, vendar ne manj kot 12 in ne več kot 24 mesecev, z delavcem nad 55 let starosti za dobo najmanj 12 mesecev, z delavci iz drugih najbolj ranljivih skupin iz prejšnjega odstavka pa za čas, ki je potreben za njihovo socialno ali poklicno integracijo ali poklicno reintegracijo, vendar največ za eno leto.

2. Druge spodbude

38. člen

(spodbude za poslovodenje)

Socialno podjetje je v prvem letu po pridobitvi statusa socialnega podjetja upravičeno do sofinanciranja dodatnega izobraževanja oseb, odgovornih za poslovodenje, za uspešno vodenje socialnega podjetja v višini 70% stroškov usposabljanja. Socialno podjetje, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona je upravičeno do sofinanciranja svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja.

39. člen

(uveljavljanje posebnih spodbud)

(1) Posebne spodbude se financirajo iz sredstev Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (v nadaljnjem besedilu: sklad).

(2) O posebnih spodbudah iz prejšnjih dveh členov odloča sklad, na vlogo socialnega podjetja.

(3) Pristojni minister s podzakonskim aktom iz drugega odstavka 35. člena predpiše tudi način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ter višine sredstev in način uveljavljanja spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način spremljanja upravičenosti in poročanja socialnega podjetja, ter način vrnitve neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih sredstev s pripadajočimi obrestmi.

40. člen

(druge spodbude)

S posebnimi zakoni se določijo tudi druge spodbude, oprostitve olajšave ali prednosti za socialna podjetja, ki zagotavljajo enake konkurenčne možnosti socialnih podjetij z drugimi gospodarskimi subjekti in ne predstavljajo izkrivljanja konkurence.

VI. EVIDENCE

41. člen

(evidenca socialnih podjetij)

(1) Evidenco socialnih podjetij vodi pristojno ministrstvo. Vpis v evidenco se izvede na podlagi odločbe iz 15. člena oziroma soglasja iz 16. člena tega zakona, izbris iz evidence pa na podlagi pravnomočne odločbe o odvzemu statusa ali izbrisu nepridobitne pravne osebe iz registra ali javne evidence.

(2) V evidenci se vodijo naslednji podatki:

  • ime in sedež socialnega podjetja;
  • osebna imena, EMŠO, državljanstvo in nalov stalnega ali začanega prebivališča oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje;
  • matična številka socialnega podjetja;
  • pravnoorganizacijska oblika socialnega podjetja;
  • številka in datum izdaje in dokončnosti odločbe oziroma soglasja iz prvega odstavka tega člena, ter organ, ki je odločbo ali soglasje izdal;
  • področje in družbeno koristna dejavnost, ki jo opravlja socialno podjetje oziroma katere najbolj ranljive skupine ljudi iz 6. člena tega zakona zaposluje socialno podjetje ter njegova dejavnost;
  • višina ustanovitvenega kapitala ali morebitnih sredstev za začetek dela oziroma vrednosti premoženja društva,
  • številka in datum izdaje in pravnomočnosti odločbe o odvzemu statusa socialnega podjetja oziroma datum in način prenehanja socialnega podjetja;
  • podatki iz 1., in 3. alineje tega odstavka o pravnih naslednikih socialnega podjetja, ki se je statusno preoblikovalo.
  • (3) Evidenca se lahko vodi kot informatizirana zbirka podatkov. Za potrebe vodenja evidence se podatki pridobivajo tudi iz drugih informatiziranih zbirk podatkov, ki jih vodijo drugi državni organi. Podatki se lahko pridobivajo z neposredno povezavo informatiziranih zbirk podatkov.

    (4) Evidenca je javna. Za podatek o EMŠO veljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

    (5) Evidenca se vodi z namenom zbiranja, obdelovanja, posredovanja in javne objave podatkov o socialnih podjetjih, pomembnih za pravni promet.

    42. člen

    (evidence upravičencev)

    Podatki o upravičencih iz 35. člena in podatki o upravičencih do posebnih spodbud iz 36., 37., in 38. člena tega zakona se vodijo v okviru evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja zaposlovanje in zavarovanje za primer brezposelnosti in zakona, ki ureja poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje invalidov.

    VII. NADZOR

    43. člen

    (nadzor)

    Nadzor nad izvrševanjem določb zakona izvaja:

    • svet, nad izvrševanjem pooblastil pri izbranih izvajalcih iz četrtega odstavka 7. člena, nad zakonito, učinkovito in smotrno porabo proračunskih in evropskih sredstev;
    • ministrstva nad izvajanjem storitev pri izvajalcih iz šestega odstavka 7. člena tega zakona, vsako na svojem delovnem področju ter
    • Računsko sodišče Republike Slovenije nad zakonitostjo in gospodarnostjo porabe javnih sredstev, nad porabo javnih sredstev in sredstev iz naslova povrnjenih prispevkov;
    • strokovna komisija iz 21. člena tega zakona nad izpolnjevanjem pogojev za poslovanje socialnih podjetij, ter porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud, in oprostitev, pridobljenih na podlagi tega zakona v socialnih podjetjih;
    • Inšpektorat Republike Slovenije za delo nad izpolnjevanjem pogojev zaposlovanja iz drugega odstavka 8. člena ter 24. in 25. člena tega zakona;
    • Davčna uprava, nad izvrševanjem določb 11. člena, prvega in drugega odstavka 22. in 26. člena tega zakona.
    • AJPES nad izvrševanjem določbe devetega odstavka 22. člena tega zakona.

    44. člen

    (organi za odločanje o prekršku)

    (1) O prekrških po tem zakonu v hitrih postopkih odloča Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčna uprava Republike Slovenije, in AJPES, v mejah pristojnosti, določenih s tem zakonom.

    (2) Davčna uprava Republike Slovenije pravnomočno odločbo, s katero je bilo socialno podjetje kaznovano za posebno hud davčni prekršek, posreduje pristojnemu ministrstvu.

    (3) Državni organi, ki pri izvrševanju svojih pooblastil ugotovijo kršitev določb tega zakona, ki predstavljajo prekrške, so dolžni prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku, ter mu predložiti vse zbrane dokaze.

    VIII. KAZENSKE DOLOČBE

    45. člen

    (1) Z globo od 5.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje socialno podjetje:

    1. če deli dobiček, presežke prihodkov ali premoženje v nasprotju z določbo 11. člena tega zakona;
    2. če računovodstva ne vodi v skladu s prvim ali drugim odstavkom 22. člena tega zakona;
    3. če letnemu poročilu, ki ga posreduje AJPES ne priloži poročila in ocene nadzornega organa iz šetega odstavka 22. člena ali revizorjevega poročila iz sedmega odstavka 22. člena tega zakona oziroma, če letnega poročila ne posreduje v roku (osmi odstavek 22. člena);
    4. če delavcem in drugim deležnikom ne zagotavlja udeležbe pri upravljanju (24. člen);
    5. če začasno ne dosega pogojev glede števila delavcev ali posebnih pogojev glede strukture delavcev, pa ne izdela načrta za premostitveno obdobje ali ga ne uskladi pristojnim ministrstvom (prvi odstavek 25. člena);
    6. če odpove delovno razmerje delavcu v nasprotju z drugim odstavkom 25. člena tega zakona;
    7. če dobiček in presežke prihodkov namenja v nasprotju z določbo 26. člena tega zakona.

    (2) Z globo od 400 do 3.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba socialnega podjetja.

    46. člen

    (1) Z globo od 2.000 do 10.000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki ni socialno podjetje, pa v firmi ali imenu uporablja besedno zvezo »socialno podjetje« ali okrajšavo »so. p.«.

    (2) Z globo 600 eurov se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe iz prejšnjega odstavka.

    47. člen

    Prekrškovni organ lahko globe, ki so s tem zakonom določene v razponu, izreka v mejah razpona, določnega za posamezen prekršek.

    IX. PREHODNE DOLOČBE

    48. člen

    (1) Vlada Republike Slovenije v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda podzakonski akt iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona.

    (2) Vlada Republike Slovenije najkasneje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme strategijo razvoja socialnega podjetništva_za plansko obdobje od 2011 - 2013 in izvedbeni načrt za leti 2011 in 2012.

    (3) Vlada imenuje svet iz prvega odstavka 7. člena tega zakona najkasneje v roku treh mesecev od uveljavitve tega zakona.

    49. člen

    (1) Pristojni minister v roku šestih mesecev od uveljavitve tega zakona izda podzakonska predpisa iz tretjega odstavka 21. in drugega odstavka 35. člena in imenuje strokovno komisijo iz 21. člena tega zakona.

    (2) Minister, pristojen za finance izda soglasje k računovodskemu standardu iz četrtega odstavka 22. člena tega zakona v enem mesecu od predložitve.

    (3) Slovenski inštitut za revizijo izda poseben računovodski standard za socialna podjetja s katerim uredi posebnosti računovodenja za socialna podjetja iz 22. člena tega zakona v enem mesecu, po pridobitvi soglasja ministra, pristojnega za finance.

    50. člen

    Za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, se v pristojnem ministrstvu v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona organizira posebna organizacijska enota za socialno podjetništvo.

    X. KONČNI DOLOČBI

    51. člen

    (skladnost s pravili državnih pomoči)

    Pri izvajanju tega zakona se upoštevajo merila in kriteriji Uredbe Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) (UL L št. 214 z dne 9. 8. 2008, str. 3; v nadaljnjem besedilu: Uredba 800/2008/ES).

    52. člen

    (uveljavitev zakona)

    Ta zakon stopi v veljavo petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

    III. OBRAZLOŽITEV:

    K 1. členu:

    Določba opredeljuje vsebino zakona.

    K 2 členu:

    Določba opredeljuje pojme, uporabljene v predlogu zakona.

    K 3. členu:

    Slovenija nima zakona, ki bi urejal socialno podjetništvo, prav tako socialnega podjetništva ne opredeljuje kak drug predpis, zato predlog zakon uvodoma opredeljuje pojem socialnega podjetništva na način, kot ga pripoznava in opredeljuje teorija in zakonodaja v državah, kjer ima socialno podjetništvo daljšo tradicijo. Kot socialno podjetništvo predlog zakona opredeljuje trajno opravljanje dejavnosti na način, ki je značilen za tržno ekonomijo, to je s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu. Od klasične tržne ekonomije socialno podjetništvo lahko ločuje narava dejavnosti, ki se opravljajo. To so dejavnosti, ki jih zakon šteje kot dejavnosti, ki so v javno korist. Socialno podjetništvo pa lahko, ne glede na vrsto dejavnosti, ki se opravljajo, opredeljujejo tudi posebni pogoji zaposlovanja delavcev, potrebnih za opravljanje dejavnosti. Javna korist opravljanja dejavnosti je v tem primeru izkazana v dejstvu, da se dejavnost opravlja predvsem z namenom zaposlovanja posebnih skupin ljudi, za katerih zaposlitev je država, zaradi njihovih posebnih lastnosti posebej zainteresirana (najbolj ranljive skupine na trgu dela). Dodatni pogoj, ki po tem zakonu socialno podjetništvo ločuje od klasične tržne ekonomije so cilji, ki jih udeleženci v socialnem podjetništvu zasledujejo. Ustvarjanje dobička ne more biti izključni, pa tudi ne glavni cilj opravljanja dejavnosti. Socialno podjetništvo primarno zasleduje (neprofitne) cilje, ki jih tudi opredeljuje predlog zakona. Ti pa so: krepitev družbene solidarnosti in kohezije, spodbujanje sodelovanja ljudi in prostovoljnega dela, krepitev inovativne sposobnosti družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavljanje dodatne ponudbe proizvodov in storitev, ki so družbeno koristni, razvijanje novih možnosti zaposlovanja, zagotavljanje dodatnih delovnih mest ter socialna integracija in poklicna reintegracija najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela.

    K 4. členu:

    Ker ustvarjanje dobička ne more biti izključni niti glavni namen opravljanja dejavnosti se v socialno podjetništvo lahko vključujejo katere koli pravne osebe zasebnega prava, ki niso ustanovljene izključno zaradi ustvarjanja dobička, in ki glede ustanovitve, upravljanja, in poslovanja izpolnjujejo še druge pogoje, ki jih zakon opredeljuje kot načela, preko katerih se izkazuje javno koristni in socialni značaj socialnega podjetja. V socialno podjetništvo se ne morejo vključevati pravne osebe, ki bi jih ustanovila država ali lokalna skupnost, to je pravne osebe javnega prava. Ustanovljene morajo biti na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev, ter (vsaj) pretežno z namenom trajnega opravljanja javno koristnih dejavnosti proizvodnje in prodaje proizvodov ali opravljanje storitev na trgu ali pa z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, s čemer pravna oseba izkazuje svoj javno koristni in socialni namen. Pri delovanju mora pravna oseba zagotavljati prostovoljnost delovanja ustanoviteljev, lastnikov ali članov, neodvisnost pri upravljanju, pretežno poslovanje po tržnih zakonitostih, vključuje lahko tudi prostovoljno delo, pri odločanju zagotoviti enakopravnost članstva in vključevanje delavcev, prostovoljcev in in tistih, ki jim je poslovanje pravne osebe namenjeno v odločanje. Pravna oseba premoženja, dobička in presežkov prihodkov ne deli ali pa jih deli le v omejenem obsegu, če to določa poseben zakon in to hkrati ni v nasprotju s tem zakonom. Zagotavljati mora pregledno materialno in finančno poslovanje in notranje nadzorstvo nad tem poslovanjem ter trajno delovati v korist članov, uporabnikov, katerim je poslovanje namenjeno in tudi širše skupnosti, s čemer se dosega družbena koristnost.

    Zahtevam, ki izhajajo iz načel, ki jih določa 4. člen zakona, mora nepridobitna pravna oseba zadooščati ves čas (tretja alineja drugega odstavka 8. člena, prvi odstavek 9. člena, 11., 12., 20. člen), da lahko pridobi in ohrani status socialnega podjetja.

    K 5. členu:

    Predlog zakona v 2. členu opredeljuje kriterije za določitev dejavnosti, ki so v javnem interesu in predstavljajo dejavnosti socialnega podjetništva. V 5. členu pa določa področja na katerih se takšne dejavnosti opravljajo. Pri tem dopušča možnost, da se s posebnimi zakoni določijo še druga področja dejavnosti, kjer lahko poslujejo socialna podjetja. Pretežno bodo to zakoni, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Dodatno področje je mogoče določiti, če lahko opravljanje dejavnosti na teh področjih dosega enega ali več ciljev socialnega podjetništva, kot jih določa drugi odstavek 2. člena predloga zakona. Ker se na posameznih področjih lahko opravljajo različne dejavnosti, pri vseh pa ni mogoče prepoznati javnega interesa za njihovo opravljanje, zakon predpisuje vladi, da na predlog ministra, pristojnega za delo in v soglasju z ostalimi pristojnimi ministri, določi le tiste dejavnosti, ki glede na opredelitev dejavnosti socialnega podjetništva po določbah tega zakona izpolnjujejo pogoje. Opredelitev pristojnosti vlade za določanje dejavnosti socialnega podjetništva omogoča opredeljevanje novih dejavnosti, ki omogočajo doseganje ciljev socialnega podjetništva, pri tem pa ni potrebna sprememba zakona.

    Predlog zakona predvideva tudi, da bodo posebni zakoni oziroma vlada z uredbo iz 5. člena predloga zakona določili tudi posebne spodbude in olajšave za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva. Kakšne bodo te spodbude in olajšave, bodo določili ti predpii (npr. davčne olajšave).

    K 6. členu:

    Vseh ciljev socialnega podjetništva ni mogoče doseči preko opravljanja dejavnosti, ki jih na zakonsko določenih področjih opredeli vlada, skladno z določbo 5. člena zakona. Cilje, socialne integracije in poklicne reintegracija najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela je mogoče doseči le preko zaposlovanja ljudi, ki jih zakon opredeljuje kot najbolj ranljive na trgu dela. Kot takšne pa zakon pripoznava skupine ljudi, ki jih opredeljuje bodisi kot iskalce prve zaposlitve, to so tudi invalidi, osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki izhajajo iz telesnih, duševnih ali psihičnih okvar, ki nimajo za posledico statusa invalidnosti,,dolgotrajno brezposelne osebe in težje zaposljive osebe. Ljudje, ki jih zakon vključuje v najbolj ranljive skupine so na trgu dela najbolj prikrajšani, saj so jim ustrezna delovna mesta v tržni ekonomiji težje dostopna, delo v socialnem podjetju pa jim ne predstavlja zgolj pridobivanje sredstev za preživetje, temveč tudi možnost pridobivanja delovnih izkušenj (iskalci prve zaposlitve), ponovno vključitev v delo (dolgotrajno brezposelne osebe), ali pa pogosto edino možnost zaposlitve, tudi ob zagotovitvi posebnih pogojev za njihovo uspešno vključitev v delovni proces (invalidi, osebe z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, težje zaposljive osebe). Z zaposlovanjem teh skupin ljudi pa se zagotavlja tudi doseganje cilja socialnega podjetništva to je, njihova socialna integracija in poklicna reintegracija, krepi pa se tudi družbena solidarnost, spodbuja se sodelovanje ljudi in prostovoljstvo in razvijajo nove možnosti zaposlovanja, kar vse so cilji socialnega podjetništva. Ker so na demografsko ogroženih območjih lahko zaradi potrebe po ohranitvi delovnih mest oziroma odpiranju novih delovnih mest ranljive skupine ljudi specifične (npr. ženske, kmečka mladina, osebe določenega poklica) lahko minister, pristojen za delo, družino in socialne zadeve vladi predlaga sprejem posebne uredbe, s katero se določijo ciljne skupine zaposlovanja v socialnem podjetništvu na teh območjih, zaradi njihove specifičnosti pa tudi še morebitno potrebni dodatni pogoji zaposlovanja.

    K 7. členu:

    Za izvajanje nalog, ki jih predlog zakona določa za načrtovano vzpostavitev socialnega podjetništva in njegov nadaljnji razvoj, predlog zakona predvideva ustanovitev posebnega delovnega telesa vlade, Sveta za socialno podjetništvo. Področja socialnega podjetništva namreč ni mogoče uvrstiti med pristojnosti posameznega ministrstva, dejavnosti socialnega podjetništva se lahko opravljajo na področjih v pristojnosti različnih ministrstev, zaposlovanje v socialnih podjetjih predstavlja izvajanje politike zaposlovanja in sodi v pristojnost Ministrstva, pristojnega za delo, spodbujanje podjetništva pa v pristojnost ministrstva, pristojnega za gospodarstvo. Pridobitev statusa socialnega podjetja predlog zakona veže predvsem na postopek registracije nepridobitne pravne osebe, ki je v pristojnosti organov, ki jih določajo posebni zakoni. Prav tako spodbude za socialna podjetja predstavljajo ukrepe, ki sodijo v pristojnost različnih ministrstev. Zaradi navedenega oblikovanje politike razvoja socialnega podjetništva, ter priprava strategije razvoja socialnega podjetništva zahteva usklajevanje politik, analiziranje potreb, in regionalen pristop, to pa je mogoče le ob usklajevanju politik ministrstev in vladnih služb, kar bo naloga sveta. Usklajevanje zahteva tudi izvajanje sprejete politike, ter spodbujanje lokalnih skupnosti, da se vključujejo v določanje in izvajanje politike na lokalni ravni. Koordinirano delo med ministrstvi je potrebno tudi za uspešno spremljanje izvajanja strategije in izvedbenih načrtov ter analiziranje, nadzorovanje in vrednotenje izvajanja ukrepov, pa tudi načrtovane politike in porabe javnih sredstev. Strokovne naloge za svet bodo zato izvajala ministrstva in vladne službe, vsak na svojem področju dela, njihovo delo pa bo koordiniralo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve predlog zakona pooblašča tudi za pripravo izvedbenih načrtov in kataloga aktivnosti, spremljanje poslovanja socialnih podjetij in izvajanja ukrepov za spodbujanje socialnega podjetništva. Ministrstvo bo pristojno tudi za ugotavljanje ali socialno podjetje izpolnjuje pogoje za ohranitev statusa socialnega podjetja, za odvzem statusa ter za nadzor nad porabo finančnih sredstev iz naslova spodbud in oprostitev, ki jih socialno podjetje pridobi na podlagi tega zakona.

    K 8. členu:

    Kot socialno podjetje lahko posluje vsaka nepridobitna pravna oseba, to je pravna oseba zasebnega prava, ki zadošča kriterijem iz načel, ki jih določa 4. člen predloga zakona. Predlog zakona kot osnovni pogoj za opredelitev subjektov socialnega podjetništva postavlja namen ustanovitve pravne osebe, ki ne sme biti pridobiten. Namen ustanovitve mora biti opredeljen v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu, torej v tistem aktu, s katerim je pravna oseba ustanovljena oziroma na podlagi katerega pridobi pravno osebnost, in ne sme biti izključno pridobivanje dobička (12. člen). Predlog zakona socialno podjetništvo poverja nepridobitnim pravnim osebam zasebnega prava, to pa so pravne osebe različnih statusnih oblik, prvenstveno pa so to lahko društva, zasebni zavodi, ustanove ter osebne ali kapitalske družbe, ki so v celoti ali deloma ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Za vse navedene statusne oblike je značilno, da kljub nepridobitnem namenu ustanovitve lahko opravljajo pridobitne dejavnosti in tudi ustvarjajo dobiček oziroma presežke prihodkov. Nepridobitnost se namreč presoja po predvsem po nedistributivnoti dobička oziroma presežka, saj ga namenjajo v nepridobitne namene in ga ne delijo članom, oziroma le v omejenem obsegu, če poseben zakon to dovoljuje. Prepoved delitve se nanaša tudi na premoženje pravne osebe.

    Predlog zakona s tem uvaja odprt koncept socialnega podjetništva (model odprtih formalnih oblik) z možnostjo vključevanja različnih tipov nepridobitnih pravnih oseb.

    Sedaj veljavni zakon o zadrugah ne omogoča vključevanja zadrug v socialno podjetništvo, čeprav se kooperative v večini evropskih držav pomemben, prevladujoč ali pa tudi edini subjet socialnega podjetništva. Zadruge namreč zakon opredejuje kot pravne osebe, ustanovljene za pospeševanje gospodarskih koristi svojih članov, torej kor pridobitne pravne osebe. Prav tako zakon o zavarovalništvu (Uradi list RS, št. 109/06- UPB, 114/06-ZUE, 9/07, 102/07 in 69/08) ne omogoča, da bi se po kriterijih predloga zakona v socialno podjetništvo vključile družbe za vzajemno zavarovanje, saj zakon nima ustreznih omejitev glede delitve dobička in premoženja družbe, ter statusnega preoblikovanja. Zato bo za njihovo vključitev v socialno podjetništvo potrebna dopolnitev zakonov tudi z ureditvijo nepridobitnih zadrug in nepridobitnih družb za vzajemno zavarovanje.

    Nepridobitna pravna oseba bo lahko poslovala kot socialno podjetje, če bo pridobila status socialnega podjetja. Za pridobitev statusa pa predlog zakona predpisuje določene pogoje. Prva dva pogoja se nanašata na namen ustanovitve nepridobitne pravne osebe. Socialno podjetje je lahko ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, ki jih določa 5. člen predloga zakona oziroma na njegovi podlagi izdani predpis vlade. Socialno podjetje, ki je ustanovljeno za opravljanje takšnih dejavnosti mora te dejavnosti že v temeljnem aktu opredeliti na način, ki izkazuje namen trajnega opravljanja te dejavnosti in v obsegu, ki bo zagotavljal vsaj 50% vseh prihodkov v posameznem koledarskem letu. Socialno podjetje mora dosegati tudi pomemben cilj socialnega podjetništva to je, zagotavljanje (dodatnih) delovnih mest, zato mora zaposlovati delavce. Socialno podjetje, ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva bo moralo trajno zaposlovati najmanj dva delavca (t. i. socialno podjetje tipa A). Opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva zgolj s prostovoljci zato ni dopustno, oziroma pravna oseba v takem primeru ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa socialnega podjetja. Socialno podjetje pa je lahko ustanovljeno tudi z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, kot jih opredeljuje 6. člen predloga zakona. V tem primeru socialno podjetje opredeljuje poseben pogoj zaposlovanja, ki ga določa predlog zakona. V tem primeru mora zaposlovati najmanj 3 delavce in hkrati najmanj 33,3% delavcev iz teh skupin od vseh zaposlenih delavcev. Socialno podjetje, ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi lahko opravlja katerokoli gospodarsko dejavnost (t.i. socialno podjetje tipa B). Tudi takšno socialno podjetje mora vsaj minimalno število delavcev zaposlovati ves čas poslovanja, prav tako mora ves čas zaposlovati ustrezno število delavcev iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Tudi takšno socialno podjetje lahko vključuje tudi prostovoljce.

    Preko določitve teh pogojev predlog zakona torej omogoča ustanavljanje dveh tipov socialnih podjetij. Predlog zakona pa ne onemogoča ustanovitev tudi socialnih podjetij mešanega tipa, pri čemer bo socialno podjetje vedno moralo izpolnjevati pogoje (vsaj) za en tip socialnega podjetja.

    Poleg navedenih pogojev bo morala nepridobitna pravna oseba za pridobitev statusa izpolnjevati tudi druge pogoje, ki jih določa ta zakon. Izpolnjevanje pogojev mora biti opredeljeno v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu socialnega podjetja (12. člen). Izpolnjevati pa mora tudi pogoje, ki jih določa zakon, ki ureja pravno organiziranost posamezne vrste nepridobitne pravne osebe ( npr. za društva, Zakon o društvih).

    Ker nepridobitna pravna oseba ob ustanovitvi ne more izpolnjevati vseh pogojev za trajno poslovanje kot socialno podjetje, lahko pa jih ne izpolnjuje tudi ob preoblikovanju v socialno podjetje in je tudi vrsta ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialno podjetništvo in za zaposlovanje v socialnih podjetjih usmerjena v spodbude za ustanovitev in pričetek opravljanja dejavnosti in zaposlovanje v socialnem podjetju, predlog zakona omogoča, da status socialnega podjetja lahko pridobi nepridobitna pravna oseba, čeprav še ne izpolnjuje pogojev glede dejavnosti ali zaposlovanja delavcev, ki jih določa predlog zakona. Status lahko nepridobitna pravna oseba pridobi, brez izpolnjevanja teh pogojev, ki pa jih mora izpolniti v roku enega leta. Pristojnemu ministrstvu bo morala v tem roku izkazati, da je pričela zakonito opravljati dejavnost socialnega podjetništva in da je zaposlila ustrezno število delavcev oziroma, da njihova struktura ustreza zahtevam zakona. To bo nepridobitna pravna oseba izkazala z dokazili, ki jih bo predložila pristojnemu ministrstvu (19. člen).

    Predlog zakona postavlja torej eno letni rok za pričetek opravljanja dejavnosti in za zaposlitev zadostnega števila delavcev, ustrezne strukture. To pa pomeni, da bodo ustanovitelji nepridobitne pravne osebe že pred registracijo socialnega podjetja morali izvesti določene aktivnosti za začetek dela socialnega podjetja. Pri tem bodo lahko že koristili nekatere storitve, ki jih bodo zagotavljali ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva (storitve informiranja, izobraževanja za socialno podjetništvo, svetovanja o poslovnih priložnostih za socialna podjetja, vključno z raziskavami trga ipd.) in ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja (financiranje prostorskih in tehničnih pogojev za začetek opravljanja dejavnosti, zagonski kapital, semenski kapital) in ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnem podjetju (npr. izobraževanje za ustanovitev in vodenje socialnega podjetja).

    Ker ima Slovenija kot obliko podjetništva, ki ustreza kriterijem socialnega socialnega podjetništva, urejeno le področje zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih, na podlagi Zakona o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, predlog zakona teh dveh oblik socialnih podjetij ne ureja.

    K 9. členu:

    Statusa socialnega podjetja pa kljub siceršnjemu izpolnjevanju pogojev glede namena ustanovitve ali drugih pogojev iz prejšnjega člena predloga zakona ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, ki jo je ustanovila ali je v njej članica politična stranka. Prav tako statusa ne more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti. Politične stranke so že glede na določbe Zakona o političnih strankah omejevane pri ustanavljanju gospodarskih družb. Lastnice so lahko le takšnih gospodarskih družb, ki se ukvarjajo s kulturno ali založniško dejavnostjo. Stranka pa lahko ustanavlja društva, ustanove in druge nepridobitne pravne osebe in sodeluje pri njihovem upravljanju, vendar ni združljivo z osnovno funkcijo strank, da bi ustanavljale socialna podjetja, ki bodo upravičena do finančnih in drugih spodbud, financiranih iz državnega proračuna oziroma iz evropskih sredstev ter v njih zaposlovale delavce. Gospodarske družbe, ki niso in ne morejo biti socialna podjetja (to je lahko osebna ali kapitalska družba, ki v celoti ali deloma opravlja dejavnost, ki ni pridobitna), bodo lahko ustanavljale socialna podjetja le v primeru, če s tem na socialno podjetje ne bodo prenašale dela podjetja ali delavcev, s čemer bi socialna podjetja postala t. i. odlagališča nepotrebnih delavcev. Lahko pa bodo z ustanovitvijo socialnega podjetja zagotovile nova delovna mesta za svoje presežne delavce. Prav tako statusa socialnega podjetja, na more pridobiti nepridobitna pravna oseba, če imajo v njej pri odločanju prevladujoč vpliv ena ali več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti. Socialno podjetje mora že v temeljnem aktu opredeliti način upravljanja po načelu enakopravnosti, ki predstavlja princip en član en glas. Vendar pa bi preko številčnejšega članstva navedenih pravnih oseb lahko le-te že na takšni podlagi imele prevladujoč vpliv. Prevladujoč vpliv bi lahko imele tudi na podlagi predpisov, ki določajo pravno organiziranost posamezne vrste pravne osebe ali določb aktov socialnega podjetja. Prav tako statusa socialnega podjetja ne more pridobiti tudi nepridobitna pravna oseba, če je v času postopka registracije spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se preoblikuje v socialno podjetje, v stečajnem postopku, postopku sodne poravnave ali likvidacije ali nima poravnanih vseh dospelih obveznosti do države. Socialno podjetništvo ni namenjeno reševanju insolventnosti pravnih oseb.

    K 10. členu:

    Socialna podjetja se lahko povezujejo v združenja socialnih podjetij. Pri tem se bodo sama odločala kakšne oblike povezav bodo vzpostavljala. Zakoni, ki urejajo pravno organiziranost posameznih vrst pravnih oseb omogočajo povezovanje v združenja. Tako zakon o društvih omogoča povezovanje v zvezo društev, Zakon o zavodih omogoča povezovanje zavodov v skupnosti zavodov. Zakon o ustanovah posebej povezovanja ne opredeljuje, vendar ga tudi ne prepoveduje. Tudi združenja bodo lahko pridobila status socialnega podjetja, če bodo izpolnjevala vse pogoje, tudi glede opravljanja dejavnosti in zaposlovanja delavcev.

    K 11. členu:

    Predlog zakona že v načelih socialnega podjetništva in pri določanju pravnih oseb, ki se bodo lahko vključevale v socialno podjetništvo poudarja nepridobitnost teh pravnih oseb. Pri tem določa, da že namen ustanovitve pravne osebe ne sme biti izključno ali pretežno pridobiten, pravna oseba pa tudi po ustanovitvi ne sme delovati pridobitno. Nepridobitnost delovanja določa 11. člen. Socialno podjetje pretežno opravlja dejavnost, ki je pridobitna to je, proizvaja in prodaja proizvode ali opravlja storitve na trgu na način, da bi ustvarilo dobiček. Ustvarjanje dobička pa ni izključni ali glavni namen poslovanja. Socialno podjetje proizvaja proizvode oziroma zagotavlja storitve, ki so za tržno ekonomijo nekonkurenčni, so pa javno koristni (dejavnosti socialnega podjetništva) ali pa dejavnost opravlja z zaposlovanjem oseb, katerih delo ni konkurenčno na trgu dela. Ob spodbudah, ki jih zakon uvaja oziroma jih bodo (ali jih že) določali drugi predpisi, pa je vendarle mogoče pričakovati, da bo tudi socialno podjetje ustvarilo dobiček ali presežek prihodkov. Tega pa bo moralo namenjati za opravljanje dejavnosti, ki jih opravlja kot socialno podjetje in so določene v aktu o ustanovitvi oziroma temeljnem aktu oziroma zadruge nepridobitne namene, določene v temeljnem aktu. Dobička in presežkov prihodkov nad odhodki socialno podjetje ne sme deliti, prav tako ne sme deliti premoženja (niti ob prenehanju socialnega podjetja). Le poseben zakon lahko določa, da posamezna organizacijska oblika socialnega podjetja del dobička lahko deli, vendar bo lahko tudi v tem primeru delila le do 20% ustvarjenega dobička ali presežka v določenem letu. Tako npr. Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov določa, da lahko invalidsko podjetje deli do 40% dobička. Predlog zakona tega ne spreminja. Invalidsko podjetje je pridobitna pravna oseba, organizirana po določbah Zakona o gopodarkih družbah, zato predlog zakona, ne posega v njegovo pravno ureditev. Delitev dobička bo kljub morebitni določitvi te možnosti v posebnem zakonu, dopustna le, če bo tudi socialno podjetje to možnost opredelilo v aktu o ustanovitvi ali v temeljnem aktu. Predlog zakona poskuša tudi preprečevati morebitne zlorabe te prepovedi preko posredne delitve dobička, zato določa primere, ko se bodo določena izplačila odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem štela kot posredna delitev dobička (izplačevanje nagrad, izplačevanje višjih plač, kot je dovoljeno, izplačevanje prevelikih povračil stroškov).

    Slovenija nima sprejetega zakona o prostovoljskem delu, ki bi celovito uredil prostovoljsko delo, ter položaj in pravice protovolcev. Ker predlog zakona določa, da se v delo socialnega podjetja vključujejo tudi prostovoljci (25. člen) mora urediti vsaj nekatera vprašanja, ki se nanašajo na njihovo delo, med drugim tudi njihovo pravico do usposabljanja in povrnitve stroškov dela. Ti se ne štejejo kot posredna delitev dobička, če ne presegajo določenih zneskov, oziroma primerljivih cen usposabljanja delavcev.

    K 12. členu:

    Opredelitev nepridobitne pravne osebe, da bo poslovala kot socialno podjetje mora biti razvidna iz akta o ustanovitvi ali iz temeljnega akta pravne osebe. Kateri akt bo to, je odvisno od vrste pravne osebe in določb zakona, ki ureja njeno pravno organiziranost. Ta določa, s katerim aktom je pravna oseba ustanovljena oziroma kateri akt je podlaga za njen vpis v register ali javno evidenco. Navedeni akt mora vsebovati določbe, ki zagotavljajo izpolnjevanje pogojev tako glede ustanovitve pravne osebe, kot tudi glede njenega poslovanja. Iz akta mora biti razviden njen javno koristen in socialen značaj, kot ga opredeljuje 4. člen predloga zakona. Pri tem mora akt opredeliti tip socialnega podjetja, to je, ali je socialno podjetje ustanovljeno za trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali pa z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela. Opredeliti mora tudi, da bo socialno podjetje poslovalo nepridobitno, to je, da dobička oziroma presežkov ne bo delilo, temveč ga bo namenjalo za opravljanje dejavnosti socialnega podjetja ali druge svoje razvojne in nepridobitne dejavnosti. Delitev dobička v določenem odstotku bo lahko opredelilo le, če to dovoljuje poseben zakon. Opredeliti mora tudi način upravljanja, po načelih socialnega podjetništva. Ker morajo nekatera načela biti upoštevana že glede na določila posebnih zakonov (zasebna pobuda, prostovoljnost delovanja, neodvisnost, nepridobitnost), bo socialno podjetje dodatno opredelilo le še tiste vsebine, ki jih specifično zahteva predlog zakona (morebitno vključevanje prostovoljnega dela, sodelovanje deležnikov pri upravljanju, preglednost poslovanja) ter zagotoviti podlago za strokovno vodenje socialnega podjetja. Pogoje 12. člena mora izpolnjevati tudi nepridobitna pravna oseba, ki se po ustanovitvi preoblikuje v socialno podjetje.

    K 13. členu:

    Odgovornost za obveznosti socialnega podjetja določa zakon, ki ureja pravno organiziranost pravne osebe. Ne glede na pravno organizacijsko obliko socialnega podjetja, socialno podjetje za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem oziroma s sredstvi, s katerimi razpolaga. Odgovornost odgovornih oseb za obveznosti pravne osebe, pa je urejena različno. Zakon o društvih ureja t. i. spregled pravne osebnosti pri odgovornih osebah, ki so s posli namerno oškodovale upnike, Zakon o zavodih pa določa odgovornost ustanovitelja.

    K 14. – 18. členu:

    Določba 14. člena opredeljuje dodatne vsebine vloge za registracijo socialnega podjetja, ki jih mora vlagatelj poleg vsebin, ki jih določa poseben zakon, še navesti registracijskemu organu. Pomembno je, da se morajo ustanovitelji izrečno odločiti, da z ustanovitvijo pravne osebe želijo tudi pridobitev statusa socialnega podjetja. Če bo socialno podjetje društvo, bo v vlogi poleg zastopnika društva (kot to zahteva Zakon o društvih) potrebno navesti tudi podatke o morebitnih drugih odgovornih osebah, ter morebitna dokazila o višini sredstev za začetek dela, ali premoženja, kar sicer za samo ustanovitev društva, pa tudi socialnega podjetja ni potrebno. Predlog zakona ne opredeljuje višine sredstev, ker bo ta lahko zelo različna, sredstev pa lahko tudi ne bo. Za večjo varnost pravnega prometa pa je vendarle pomembno, da je ta podatek javno dostopen (43. člen). Enako vsebino mora imeti tudi vloga za registracijo spremembe akta o ustanovitvi ali temeljnega akta s katerimi se nepridobitna pravna oseba preoblikuje v socialno podjetje.

    Za pridobitev statusa socialnega podjetja predlog zakona ne predvideva posebnega postopka podeljevanja. Dejstvo je, da socialno podjetje ob ustanovitvi niti ne more izpolnjevati vseh pogojev, zato zakon določa, da mora manjkajoče pogoje izpolniti v določenem roku, to je, pričeti poslovati kot socialno podjetje (8. člen). Zaradi navedenega predlog zakona določa, da se pogoje za ustanovitev socialnega podjetja ugotavlja v postopku vpisa pravne osebe v register. Registrski organ bo torej moral v postopku registracije poleg izpolnjevanja pogojev, ki jih določa poseben zakon, ugotavljati tudi, ali akt o ustanovitvi ali temeljni akt nepridobitne pravne osebe ustrezno opredeljuje vsebine, ki jih določa 12. člen in ali pri pravni osebi ne obstajajo zadržki iz 9. člena. Na enak način bo registrski organ presojal izpolnjevanje pogojev tudi ob preoblikovanju nepridobitne pravne osebe v socialno podjetje. Preoblikovanje bo pravna oseba izvedla s spremembo akta o ustanovitvi oziroma temeljnega akta. Registrski organ bo, ko bo ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji tako po posebnem zakonu, kot tudi po zakonu o socialnem podjetništvu izdal odločbo (ali sklep), s katero bo odredil vpis pravne osebe v register in hkrati o vpisu dostavka imena ali firme »socialno podjetje«. Če nepopolne vloge vlagatelj kljub zahtevi za dopolnitev v določenem času ne dopolni, bo z odločbo zavrnil le vpis dostavka »socialno podjetje« v register, kar bo storil tudi, če akt o ustanovitvi ali temeljni akt ne bo v skladu z 12. členom predloga zakona. Če bodo izpolnjeni pogoji za registracijo pravne osebe, pa bo le-to lahko registriral, seveda če bo vlagatelj to predlagal v vlogi.

    Določbe 14. in 15. člena se smiselno uporabljajo tudi v postopkih podaje soglasja k ustanovitvi ustanov ali njihovem preoblikovanju v socialno podjetje. Ustanove se ustanavljajo na podlagi Zakona o ustanovah, ki za pridobitev pravne osebnosti določa izdajo soglasje pristojnega ministrstva k aktu o ustanovitvi oziroma k določenim spremembam. Pooblastila registrskega organa so za ustanove na podlagi te določbe dana posameznim ministrstvom.

    Z vpisom dostavka »socialno podjetje« v register ali pri ustanovah v javno evidenco nepridobitna pravna oseba pridobi status socialnega podjetja in tudi lahko prične poslovati.

    K 19. – 21. členu:

    Socialno podjetje bo moralo o pravočasnem pričetku opravljanja dejavnosti ali zaposlitvi ustreznega števila delavcev in njihove ustrezne strukture, kadar se bo ustanovilo za zaposlovanje posebej ranljivih skupin ljudi na trgu dela, poročati pristojnemu ministrstvu, da bo lahko ohranilo pridobljeni status. Tudi po izpolnitvi vseh pogojev za ohranitev statusa socialnega podjetja bo socialno podjetje dolžno ministrstvu poročati o morebitnem kasnejšem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva, v roku treh mesecev pa tudi o morebitnem zmanjšanju števila delavcev pod predpisano število (dva oziroma trije zaposleni delavci) oziroma njihove potrebne strukture (najmanj 33,3% vseh delavcev iz najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela). Socialno podjetje bo v primeru nedoseganja zadostnega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetja moralo po zaključku poslovnega leta, v katerem ni doseglo zadostnih prihodkov od dejavnosti, izdelati načrt prestrukturiranja socialnega podjetja, ki bo zagotovil, da bo socialno podjetje v naslednjem poslovnem letu povečalo prihodke od dejavnosti na obseg, ki ga predpisuje predlog zakona. Prav tako bo moralo socialno podjetje, ki je zmanjšalo število zaposlenih ali pri katerem je postalo številčno razmerje zaposlenh iz 6. člena predloga zakona do drugih zaposlenih premajhno, izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za dodatno zaposlitev manjkajočega števila delavcev.

    Prav tako bo moralo socialno podjetje ministrstvu poročati tudi o porabi javnih sredstev, ki jih bo pridobilo na podlagi posebnih ukrepov tega zakona ali na podlagi ukrepov, določenih v programu ukrepov in to na način, kot bo to predpisano s podzakonskimi predpisi ali drugimi predpisi, ki urejajo posamezno boniteto, pa tudi na način, kot bodo to določale pogodbe, s katerimi se bo uredilo razmerje med izvajalcem ukrepa in socialnim podjetjem. Ker je za izvajanje nalog spremljenja in nadzora potrebno strokovno znanje različnih strok, zakon predvideva ustanovitev strokovne komisije, ki jo bo ustanovil minister (20. člen).

    Socialno podjetje mora ves čas poslovati po načelih socialnega podjetništva (peti odstavek 8. člena), da lahko ohrani status socialnega podjetja. Prav zaradi ugotavljanja, da socialno podjetje te pogoje trajno izpolnjuje, je tudi določena obveznost poročanja socialnega podjetja. Vendar pa bo pristojni minister socialnemu podjetju odvzel status po uradni dolžnosti, zato predlog zakona določa, da je strokovna komisija pooblaščena tudi, da ugotavlja in spremlja izpolnjevanje pogojev za poslovanje socialnega podjetja. To bo lahko izvajala preko vpogleda v letna poročila socialnih podjetij, poročil samih socialnih podjetij o začasnem neizpolnjevanju pogojev, pa tudi predlogov, ki jih bodo za odvzem statusa socialnega podjetja podali organi nadzora, ki jih določa ta zakon (Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčna uprava, AJPES) in drugih za nadzorstvo pristojnih organov, ki bodo za razloge zvedeli pri opravljanju nadzora v socialnem podjetju na podlagi drugih zakonov. Kako bo strokovna komisija opravljala te naloge, bo minister določil s podzakonskim aktom, s tem, da bo določil način njenega dela. Podrobneje pa bo določil tudi vsebino vloge in dokazil, ki jih bo moralo predložiti socialno podjetje, za izkazovanje izpolnjevanja vseh pogojev za ohranitev statusa (prvi odstavek 19. člena).

    Predlog zakona izrečno določa razloge, zaradi katerih pristojni minister socialnemu podjetju odvzame status socialnega podjetja. Razlog za odvzem je podan, če socialno podjetje, ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva, te dejavnosti sploh ne prične opravljati. Razlog je podan tudi, če socialno podjetje ne zaposli delavcev, jih zaposli premajhno število ali pa ne zaposli zadostnega števila delavcev iz najbolj ranljivih skupin na trgu dela, pa je bilo ustanovljeno za zaposlovanje prav takšnih delavcev. Enako se šteje tudi, če socialno podjetje v roku, ki se šteje od dneva vpisa v register ali javno evidenco ministrstva ne obvesti o izpolnitvi pogojev. Status se odvzame tudi, če socialno podjetje ne posluje po načelih socialnega podjetništva: deli premoženje, dobiček ali presežke, nenamensko porablja javna sredstva, ki jih je pridobilo, preneha opravljati dejavnost socialnega podjetništva ali trajno ne dosega predpisanega obsega prihodov iz te dejavnosti ali pa trajno ne dosega predpisanega števila delavcev ali njihove strukture oziroma ne posluje skladno z aktom o ustanovitvi ali temeljnim aktom. Status se odvzame tudi, če socialno podjetje huje krši davčne predpise ali pa ne posreduje letnih poročil AJPES. Status socialnega podjetja minister odvzame z odločbo, ki jo izda po izvedenem postopku. Na podlagi dokončne odločbe se pri nepridobitni pravni osebi iz registra ali javne evidence črta dostavek »socialno podjetje«, za pravno osebo pa prenehajo vse spodbude in olajšave na podlagi tega zakona. To pomeni, da po zakonu prenehajo tudi vse pogodbe.

    K 22. členu:

    Računovodstvo pravnih oseb zasebnega prava razen društev ureja Zakon o računovodstvu in ustrezni računovodski standardi za posamezno pravnoorganizacijsko obliko (npr. Slovenski računovodski standard 33 za društva). Za društva nekatera vprašanja računovodenja ureja Zakon o društvih. Ker mora socialno podjetje zagotavljati preglednost poslovanja, ki zahteva tako preglednost finančnega poslovanja ter izvajanje notranjega nadzorstva nad materialnim in finančnim polovanjem, predlog zakona ureja vptrašanja, ki to zagotavljajo. Tako bo moralo socialno podjetje finačno poslovanje socialnega podjetja ločiti od morebitnega ostalega poslovanja. Za društva bo to nujno, saj društva ne morejo opravljati izključno pridobitne dejavnosti in bodo zato morala prihodke in odhodke od ostalih dejavnosti voditi ločeno. Prav tako to velja za ustanove in zasebne zavode. Pri osebih in kapitalskih družbah pa Zakon o gospodarskih družbah takšnih omejitev ne postavlja. Socialno podjetje bo moralo, ne glede na posebne predpise, voditi dvostavno knjigovodstvo, pridobljena javna sredstva pa voditi na posebnem kontu. Ker bo moralo socialno podjetje tudi preko letnih poročil in prilog izkazovati poslovanje po načelih socialnega podjetništva (doseganje najmanj 50% prihodka od družbeno koristne dejavnosti, pridobivanje in porabo javnih sredstev), predlog zakona določa, da Slovenski inštitut za revizijo te posebnosti določi s posebnim računovodkim standardom, ki bo veljal za socialna podjetja. K standardu bo minister, pristojen za finance, podal poprejšnje soglasje.

    Notranji nadzor bo socialno podjetje zagotavljalo preko posebnega organa. Pomembno je, da bo nadzorni organ moral poleg ocene pravilnosti in popolnosti podatkov letnega poročila podati tudi oceno, kako socialno podjetje izpolnjuje cilje socialnega podjetništva ter zakonitost razporejanja dobička in javnih sredstev. V socialnem podjetju, kjer je obseg poslovanja večji, pregleda poslovanja ne more zadosti strokovno opraviti organ podjetja, zato predlog zakona določa obvezno revizijo, ki jo lahko izvede pooblaščeni revizor, po določbah Zakona o revidiranju. Oceno nadzornega organa ali revizorjevo poročilo bo moralo socialno podjetje priložiti letnemu poročilu, ki ga bo posredovalo AJPES.

    K 23. členu:

    Ker pridobivanje dobička ni glavni namen poslovanja socialnega podjetja, tudi notranja razmerja v socialnem podjetju temeljijo na drugačnih osnovah kot v klasičnem tržnem podjetju. Enakopravnost ustanoviteljev, lastnikov ali članov socialnega podjetja (kadar je socialno podjetje članska organizacija) je eno od načel socialnega podjetništva. Enakopravnost v socialnem podjetništvu pomeni tudi enakost, ne glede na to ali je ustanovitelj, član ali lastnik fizična ali pravna oseba in ne glede na vloženi kapital ali delež. Enakost se odraža pri odločanju. Vsak član ima le po en glas. Določene vrste subjektov v socialnem podjetju ne morejo imeti prevladujočega vpliva (več gospodarskih družb, pravnih oseb javnega prava ali lokalnih skupnosti). Če ga v pravni osebi imajo, ta ne more pridobiti statusa socialnega podjetja (9. člen).

    K 24. členu:

    Socialno podjetje mora omogočiti, da pri odločanju sodelujejo tudi delavci, prostovoljci in subjekti, katerim je poslovanje socialnega podjetja namenjeno, to so osebe, ki so koristniki proizvodov ali storitev iz dejavnosti socialnega podjetništva. Zaposleni delavci ali prostovoljci, pa tudi tretji, ki jim je namenjena dejavnost socialnega podjetja, so lahko tudi člani socialnega podjetja, kadar je socialno podjetje članska organizacija, kot je to društvo. V takem primeru sodelujejo pri odločanju neposredno, po načelu enakopravnosti med člani (ustanovitelji, lastniki). Kadar socialno podjetje ni članska organizacija (ustanova, zasebni zavod) ali kadar deležniki niso tudi člani, jim mora socialno podjetje omogočiti, da sodelujejo vsaj pri sprejemanju odločitev, ki so pomembni za delovne pogoje delavcev ali prostovoljcev ali pa vplivajo na kakovost proizvedenih izdelkov ali storitev. Med tem, ko so delovni pogoji pomembni za zaposlene in prostovoljce, so odločitve, ki vplivajo na kakovost proizvodov ali storitev še posebej pomembne za koristnike proizvodov ali storitev. Če socialno podjetje, ki je po svoji pravni organiziranosti zasebni zavod, zagotavlja npr. storitev oskrbe na domu za strejše občane, bodo odločitve o obsegu storitve in njeni kakovosti pomembne ne le za ustanovitelje zavoda, zaposlene in prostovoljce, temveč tudi za oskrbovance, to je koristnike storitev. Kako bo socialno podjetje zagotovilo sodelovanje, je odvisno že od tega v kateri pravnoorganizacijski obliki posluje. Če posluje kot zasebni zavod, že zakon določa, da so predstavniki delavcev, uporabnikov ali zainteresirane javnosti člani sveta zavoda. Pri društvih, ustanovah in drugih nepridobitnih pravnih osebah zasebnega prava, zakoni tega ne določajo. Tudi Zakon o zavodih ne določa udeležbe prostovoljcev pri upravljanju. Zato bo socialno podjetje to vprašanje moralo splošno urediti že v aktu o ustanovitvi ali temeljnem aktu, podrobneje pa v drugem splošnem aktu (npr. aktu, ki ureja volitve ali imenovanje v organe socialnega podjetja, v poslovniku občnega zbora ali upravnega odbora ali posebnem aktu). Pri tem predlog zakona le primeroma določa, kako naj socialno podjetje uredi soodločanje deležnikov – preko predhodnega posvetovanja ali obvezne pridobitve njihovega mnenja pred odločanjem, kadar poseben zakon ne določa drugače. Deležnikom lahko omogoči tudi, da po izvoljenem predstavniku neposredno soodločajo, kadar se odloča o vprašanjih, kjer je določeno njihovo soodločanje. K splošnemu aktu pa bo za njegovo veljavnost potrebno soglasje predstavnikov delavcev ali drugih deležnikov. Če delavci niso povezani v sindikat, bodo skupaj z drugimi deležniki določili pravila za imenovanje predstavnikov, ki se bodo lahko pogajali o obsegu njihovih pravic pri upravljanju.

    K 25. členu:

    Predlog zakona določa, da se socialno podjetje ustanovi z namenom trajnega opravljanja dejavnosti, pa tudi namen zaposlovanja mora biti trajen (druga alinea 4. člena). To pomeni, da mora socialno podjetje ves čas zaposlovati delavce. Če je ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva , mora ves čas zaposlovati najmanj dva delavca. Kakšne delavce bo zaposlovalo takšno socialno podjetje, bo opredelilo samo. Zaposlovalo bo delavce, ki bodo izpolnjevali pogoje za opravljanje prav določene dejavnosti socialnega podjetja. Če bo socialno podjetje ustanovljeno za zaposlovanje najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela, pa bo moralo zaposlovati najmanj tri delavce. Pri tem bo opravljalo takšno dejavnost, ki bo kar najbolj ustrezala delovnim sposobnostim zaposlenih delavcev. Predlog zakona ne določa, da bi morala biti zaposlitev delavcev za nedoločen čas, dopustna oziroma edino možna bo tudi zaposlitev za določen čas, kadar bo socialno podjetje zaposlovalo takšne skupine ljudi, ki bodo po določenem času socialne ali delovne integracije ali reintegracije lahko konkurirali na trgu dela (npr. iskalci prve zaposlitve, osebe v prvem letu po prestani kazni zapora oziroma v času pogojnega odpusta, begunci, vključeni v programe integracije).

    Socialno podjetje, ustanovljeno za zaposlovanje delavcev iz 6. člena predloga zakona bo lahko pretežni del (66,6%) delavcev kadrovalo glede na potrebe dejavnosti, ki jo bo opravljalo, to je osebe s potrebnimi poklicnimi kvalifikacijami, zaposlovalo pa bo tudi strokovne delavce, ki bodo zagotavljali vključevanje oseb iz 6. člena v delovni proces, njihovo integracijo ali reintegracijo. Ne glede na vrsto zaposlitve pa mora socialno podjetje trajno zagotavljati minimalno zahtevano število vseh delavcev. Če je ustanovljeno za zaposlovanje oseb iz 6. člena, pa mora tudi njihovo število ves čas predstavljati najmanj 33,3% vseh delavcev. Če socialno podjetje tega pogoja iz objektivnih razlogov začasno ne izpolnjuje, mora izdelati časovno opredeljen kadrovski načrt za premostitveno obdobje in ga uskladiti s pristojnim ministrstvom tako, da bo v šestih mesecih ponovno izpolnjevalo vse pogoje. Naloge usklajevanja lahko opravlja tudi strokovna komisija iz 21. člena tega zakona. Za zaposlene delavce v socialnem podjetju veljajo vsi delovnopravni predpisi. Vendar pa predlog zakona kot posebnost določa, da delavcu iz 6. člena, v času sofinanciranja njegovega delovnega mesta, ne more odpovedati pogodbe o delu zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov, če je to posledica razlogov zaradi katerih je delavec uvrščen v skupino najbolj ranljivih oseb na trgu dela.

    Predlog zakona dopušča, da se dejavnost socialnega podjetja ali pa določene potrebne strokovne naloge, ki jih socialno podjetje zagotavlja za svetovanje, spremljanje, in usposabljanje delavcev iz 6. člena, opravljajo tudi z vključevanjem prostovoljcev. S tem predlog zakona odpira nove možnosti razvoja prostovoljstva, kar je eden od ciljev socialnega podjetništva (3. člen). Vendar pa je socialno podjetje predvsem usmerjeno v zagotavljanje dodatnih delovnih mest. Temeljni akt ali akt o ustanovitvi bo določil, katere naloge bodo opravljali prostovoljci. Prostovoljci imajo pravico do usposabljanja, ki je potrebno za opravljanje dela in razvoj socialnega podjetja ter pravico do nadomestila vseh stroškov povezanih z delom, ki pripadajo delavcem. Prav tako imajo pravico do nagrade iz naslova ustvarjenega dobička oziroma presežka prihodkov, če socialno podjetje skladno s tem in posebnim zakonom del dobička ali presežka prihodkov lahko deli.

    K 26. členu:

    Ker socialno podjetje ne more deliti dobička ali pa ga lahko deli le v omejenem obsegu, predlog zakona določa kam ga mora usmerjati. Usmerjati ga mora v tiste namene, ki ohranjajo ali razvijajo in širijo dejavnost podjetja, povečuje možnosti zaposlovanja ali pa omogočajo večjo usposobljenost delavcev, poslovodnih delavcev in prostovoljcev. Lahko pa jih usmerja tudi v druge razvojne in nepridobitne dejavnosti, ki jih opravlja, če niso v izključno korist članov ali za namene razvijanja socialnega podjetništva v lokalni skupnosti.

    Dobiček lahko deli le tisto socialno podjetje, za katerega poseben zakon, ki opredeljuje pravno organiziranost pravne osebe delitve dobička ne prepoveduje. Delitev dobička mora tudi v takšnem primeru v skladu s tem zakonom in sicer, da jo ima socialno podjetje to opredeljeno v temeljnem aktu, da obseg delitve dobička ali presežkov prihodkov ne presega 20% in da o tem odloča najvišji organ upravljanja socialnega podjetja.

    K 27. členu:

    Socialno podjetje tudi s statusnim preoblikovanjem ne more spremeniti svoje socialne narave. Da bo ta pogoj dejansko zagotovljen, bo na vsa statusna preoblikovanja moral za njihovo veljavnost podati soglasje pristojni minister. Le v tem primeru je mogoče ohraniti tudi socialnemu podjetju dodeljene spodbude.

    K 28. členu:

    Predlog zakona določa posebnosti pri likvidaciji socialnega podjetja. Premoženja, ki ostane po zaključku likvidacije socialnega podjetja ne glede na druge zakone, ki to dopuščajo, ni dovoljeno deliti ustanoviteljem ali članom. Preostalo premoženje se lahko nameni le drugemu socialnemu podjetju, drugi nepridobitni pravni osebi (zasebni ali javni) ali občini. Občina bo ta sredstva lahko porabila le za spodbujanje socialnega podjetništva, v okviru politike in ukrepov, ki jih sama ali v povezavi z drugimi občinami načrtuje in izvaja.

    K 29. členu:

    Razvoj socialnega podjetništva v Sloveniji lahko zagotavlja le načrtovan pristop. Zato predlog zakona predvideva sprejem strategije, kot temeljnega razvojnega dokumenta, za določeno plansko obdobje. Ker gre za dokument, ki lahko pomembno vpliva na stopnjo zaposlenosti ter na izvajanje dejavnosti, ki so širšega pomena in v interesu družbe ali njenih delov, predlog določa potrebnost usklajevanja dokumenta s socialnimi partnerji, pa tudi z organizacijami civilne družbe. Ker le-te nimajo določenih predstavnikov, bo usklajevanje mogoče preko mehanizmov civilnega dialoga in vključevanja javnosti v odločanje. V strategiji bo vlada zajela potrebe in smeri možnega razvoja socialnega podjetništva, temelje politike razvoja, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja socialnega podjetništva, vlogo države in njenih institucij ter lokalnih skupnosti pri izvajanju določene politike in razvojnih ciljev ter vire sredstev za financiranje. To zahteva predhodno analizo trenutnega stanja ter potreb razvoja. Strategija bo zajemala tudi izvedbeni del, to je program ukrepov kot jih določa 32. člen predloga zakona: ukrepe za spodbujanje socialnega podjetništva, ukrepe oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, ukrepe spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih in ukrepe za omogočanje dostopa do finančnih virov financiranja naložb v socialna podjetja. Določila bo tudi izvajalce ukrepov, ki so lahko minitrstva ali pravne osebe javnega prava. Na ta način bodo omogočene tudi večje poslovne priložnosti za socialna podjetja.

    S tem predlog zakona opredeljuje enak pristop, kot ga drugi zakoni določajo za posamezna področja dejavnosti (kultura, turizem, kmetijstvo) ali določeno ciljno skupino (podjetništvo, zaposlovanje), kjer je prisoten interes družbe po načrtnem razvoju.

    Strategijo in program ukrepov bo vlada izvajala preko izvedbenega načrta, ki ga bo sprejela za vsako proračunsko obdobje. Izvedbeni načrt zajema izvajalce ali podizvajalce posameznega ukrepa iz programa, njegovo vrednost po posameznih virih financiranja, cilje ukrepa ter merila za ocenjevanje doseganja cilja. Za izvajanje ukrepov oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja, ukrepov spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih in ukrepov za omogočanje dostopa do finančnih virov financiranja naložb v socialna podjetja izvedbeni načrt zajema tudi ciljne skupine, ki jim je ukrep namenjen, pogoje za vklučitev v aktivnosti, način izvajanja aktivnosti, upravičene stroške, obdobje izvajanja aktivnosti, način poročanja in ovrednotenja.

    Strategijo bo pripravil Svet za socialno podjetništvo, na podlagi strokovnih podlag, ki jih bodo pripravila posamezna ministrstva in vladne službe. S tem bo zagotovljeno, da se bodo ugotavljale možnosti in potrebe razvoja socialnega podjetništva na vseh možnih področjih poslovanja socialnih podjetij, zagotovljen pa bo tudi regionalni pristop. Ukrepi iz vseh sklopov ukrepov morajo biti načrtovani tako, da bodo omogočili usklajeno pomoč pri ustanavljanju socialnih podjetij, pomoči za začetek njihovega poslovanja, pomoči za zagotavljanje likvidnosti in razvoj socialnega podjetja in usklajenost z izvajanjem ukrepov aktivne politike zaposlovanja. Izvedbeni načrt in katalog aktivnosti pa bo izdelalo za posamezno proračunsko obdobje pripravilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, prav tako v sodelovanju z drugimi ministrstvi in vladnimi službami ter z določenini izvajalci ukrepov. Katalog aktivnosti bo izdelan na podlagi predlogov storitev, ki jih pripravijo izvajalci posameznih storitev.

    Vlada pa lahko odloči, da se program, izvedbeni načrt in katalog aktivnosti vključijo v program ukrepov za spodbujanje podjetništva, v program aktivne politike zaposlovanja in druge razvojne programe in njihove izvedbene dokumente, kot posebni sklopi, namenjeni spodbujanju socialnega podjetništva, če je to smotrno za izvajanje usklajene razvojne politike do vseh oblik podjetništva.

    K 30. členu:

    Izvajanje politike razvoja socialnega podjetništva, določene v strategiji bodo zagotavljala ministrstva in vladne službe, vsak na svojem delovnem področju. Poleg tega pa že predlog zakona sam določa, da je potrebno tudi pri predlaganju in sprejemanju predpisov, slediti cilje, da se socialnemu podjetništvu omogoča čim lažji razvoj in obstoj. Predpisi morajo namreč omogočati ali olajševati poslovanje socialnim podjetjem na posameznih področjih in dejavnostih, s spremembami predpisov je potrebno odpravljati administrativne ovire, ki zavirajo ali nepotrebno dražijo poslovanje socialnih podjetij. Pri sprejemu predpisov pa je potrebno tudi vedno oceniti ali se določena javna pooblastila lahko prenesejo tudi na socialna podjetja, če so za to izpolnjeni pogoji.

    K 31. členu:

    Predlog zakona opredeljuje tudi vlogo občin pri razvoju socialnega podjetništva. Občine lahko načrtujejo, financirajo in izvajajo politike razvoja socialnega podjetništva na svojem območju oziroma skupaj z drugimi občinami tudi na ravni razvojne regije, skladno z Zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.

    K 32. členu:

    Predlog zakona določa štiri sklope spodbud za razvoj socialnega podjetništva. Spodbude se zagotavljajo preko izvajanja ukrepov na naslednjih sklopih: spodbujanje socialnega podjetništva, oblikovanje ugodnega podjetniškega okolja, spodbujanje zaposlovanja in omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja.

    Ukrepi spodbujanja socialnega podjetništva so namenjeni vzpostavitvi mehanizmov, ki bodo zagotavljali stalno podporo in možnost posameznikom in nepridobitnim pravnim osebam, da se vključijo v socialno podjetništvo s tem, da pridobijo ustrezne informacije preko promocij socialnega podjetništva in vpostavljenega sistema informiranja in izobraževanja za socialno podjetništvo. Preko ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva, naj bi se zagotovila vzpostavitev sklada rizičnega kapitala za socialna podjetja, zagotavljala pa bi se tudi finančna sredstva za vzpostavitev in razvoj podpornih storitev socialnim podjetjem, vključno s storitvami za ustanavljanje socialnih podjetij in storitvami svetovanja prestrukturiranja socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona. Določene ukrepe bo potrebno usmeriti v spodbujanje lokalnih skupnosti, da se vključijo v določanje in izvajanje politik in ukrepov, na lokalni ravni, ter za izvedbo projektov ali vzpostavitev dejavnosti organizacij, ki se bodo ukvarjale z iskanjem novih poslovnih priložnosti za socialna podjetja, vklučno z izvajanjem raziskav trga za socialno podjetništvo in ugotavljanjem možnosti izvajanja javnih storitev v socialnih podjetjih.

    Ukrepi oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja za socialna podjetja morajo zajemati finančne in druge ukrepe za zagotavljanje prostorskih in tehničnih pogojev za nastajanje in delovanje socialnih podjetij, zagotavljati sofinanciranje za začetek opravljanja dejavnosti socialnega podjetja in za odpiranje novih delovnih mest, (potrebna finančna sredstva za njihovo opremljenost), ter za sofinanciranje ustanavljanja socialnih podjetij za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja ter drugih ukrepov za izvajanje podpornih storitev za socialna podjetja. Predlog zakona predvideva, da se tudi za nastajanje in začetek delovanja socialnih podjetij zagotavljajo podjetniški inkubatorji.

    Ukrepi spodbujanja zaposlovanja v socialnih podjetjih zajemajo izvajanje ukrepov usmerjene aktivne politike zaposlovanja, katerih ciljna skupina so socialna podjetja oziroma so ciljna skupina tiste osebe, ki ustanavljajo socialno podjetje ali se bodo zaposlile v socialnem podjetju in izhajajo iz najbolj ranljive skupine ljudi, na trgu dela, katerim je namenjeno socialno podjetništvo, ter izvajanje posebnih vzpodbud za zaposlovanje, ki jih določa ta zakon.

    Ukrepi za omogočanje dostopa do virov financiranja naložb v socialna podjetja za ustanavljanje in poslovanje socialnih podjetij zajemajo zagotavljanje ugodnejših kreditov, garancij in subvencij iz proračunskih virov, preko skladov tveganega kapitala in evropskih virov. Takšne spodbude se namenjajo podjetjem klasične ekonomije preko Slovenskega podjetniškega sklada in preko Javne družbe tveganega kapitala. Tudi socialna podjetja morajo imeti možnosti najemanja ugodnih kreditov iz proračunskih sredstev in evropskih sredstev, pa tudi iz sklada rizičnega kapitala, kar je že praksa v drugih državah, kjer spodbujajo socialno podjetništvo ( npr. v Veliki Britaniji se socialnim podjetjem omogoča možnost pridobivanja zasebnih in neodvisnih naložb iz Sklada rizičnega kapitala za socialno podjetništvo).

    K 33. členu:

    Sredstva za izvajanje ukrepov iz prejšnjega člena se bodo zagotavljala v proračunu Republike Slovenije in iz drugih domačih in evropski virov, konkretno pa bo njihove vire morala določiti strategija razvoja. Vrednost posameznih ukrepov po virih pa bo določil izvedbeni načrt. Ker so spodbude za razvoj socialnega podjetništva po svoji vsebini in namenu del spodbud za razvoj podjetništva in del aktivne politike zaposlovanja, spodbud regionalnega razvoja, kmetijstva ali okolja, predlog zakona določa, da se viri sredstev določajo na način, kot jih določajo zakoni in drugi predpisi ter razvojni dokumenti za zagotavljanje sredstev za podporno okolje za podjetništvo, in za izvajanje aktivne politike zaposlovanja, regionalni razvoj, kmetijstvo in okolje. Sredstva se v višini, ki jo določi strategija, zagotovijo na posebnih proračunkih postavkah tako, da so na razpolago posameznim izvajalcem ukrepov postopno, v obsegu, kot ga določa vsakokratni izvedbeni načrt.

    Sredstva za financiranje posebnih spodbud iz 36., 37. in 38. člena tega zakona pa se zagotavljajo iz proračuna Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki jih vodi na posebnam računu.

    K 34. členu:

    Zagotovljena sredstva se namenjajo za financiranje izvajanja storitev za izvedbo ukrepov in se izvajalcem zagotavljajo na podlagi izdelanega kataloga aktivnosti in sklenjenih pogodb. Za izbor izvajalcev in financiranje izvedbe storitev iz posameznih ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva bodo s startegijo določeni izvajalci ukrepov lahko izvedli javne razpise..

    K 35. členu:

    Upravičenci do udeležbe pri izvajanju (določenih) ukrepov spodbujanja socialnega podjetništva in oblikovanja ugodnega podjetniškega okolja v socialnih podjetjih so subjekti, ki nameravajo ustanoviti socialno podjetje ali socialna podjetja, ki so izbrani po postopku, ki ga bo s podzakonskim aktom predpisal pritojni minister v soglasju z ministrom, pristojnim za gospodarstvo. S podzakonskim aktom bodo določeni tudi pogoje za udeležbo, način udeležbe v storitvi ter pogoje za vrnitev neizkoriščenih ali nepravilno uporabljenih sredstev. Pred izdajo podzakonskega akta mora biti izvedeno posvetovanje s socialnimi partnerji in organizacijami civilne družbe.

    K 36. – 37. členu:

    Predlog zakona določa tudi nekaj spodbud, ki so namenjene vsem socialnim podjetjem, to je vsem nepridobitnim pravnim osebam, ki so pridobile status socialnega podjetja in jih lahko uveljavljajo, dokler imajo ta status. Spodbuda iz 36. člena glede finančnih spodbud izenačuje socialna podjetja z invalidskimi podjetji. Socialno podjetje, ki ni pridobitna pravna oseba bo upravičeno do finančnih spodbud, ki jih Zakon o poklicni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in drugi zakoni namenjajo (pridobitnim) gospodarskim družbam, ki zaposlujejo invalide in izpolnjujejo pogoje, ki jih zakon določa za pridobitev statusa invalidska podjetja. Do spodbud, ki jih navedeni zakon določa za invalide, zaposlene v invalidskem podjetju bodo upravičeni tudi delavci v socialnem podjetju. Tako bo invalid, zaposlen v socialnem podjetju zaradi doseganja nižjih delovnih rezultatov upravičen do subvencije plače , socialno podjetje bo upravičeno do plačila stroškov prilagoditve delovnega mesta in sredstev za delo, pravico do plačila stroškov storitev v podpornem zaposlovanju ter oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

    Socialno podjetje, ki bo zaposlovalo osebe iz 6. člena tega zakona bo za vsako (novo) delovno mesto upravičeno do sofinanciranja plače delavca v višini določnega odstotka izhodiščne plače, glede na stopnjo zahtevnosti delovnega mesta. Socialno podjetje bo upravičeno tudi do plačila stroškov spremljanja in svetovanja osebam z ugotovljeno zaposlitveno oviranostjo ali z ugotovljenim upadom delovnih sposobnosti, ki nima za posledico invalidnosti, pa potrebujejo svetovanje in pomoč za vključitev v delovni proces na način, ki ne bo poslabšal njihovega zdravstvenega stanja. Prav tako bo socialno podjetje upravičeno do plačila stroškov svetovanja osebam, ki so vključene v zdravljenje ali so zaključile zdravljenje po programu za zdravljenje odvisnosti od alkohola ali drog ali svetovanja in spremljanja pogojno odpuščenih oseb in oseb po prestani kazni zapora, ki je tem delavcem potrebno, da se z vključitvijo v delovni proces pri njih hkrati izvaja proces socializacije preko dela in ponovne integracije v okolje. Ukrep je časovno omejen na eno leto od vključitve v delo v socialnem podjetju. Pravica bo opredeljena s potrebnim obsegom v obliki vavčerja, ki ga bo socialno podjetje oziroma v njem zaposlena oseba, ki ji je svetovanje ali spremljenje namenjeno, izkoristila tako, kot bo najbolj ustrezalo potrebam delavca oziroma delovnega procesa. Socialno podjetje, ki bo zaposlovalo težje zaposljive osebe, kot jih določa predlog zakona, bo tudi upravičeno do povrnitve prispevkov za za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje za dobo 12 mesecev. Težje zaposljive osebe zaradi starosti in dalj časa trajajoče brezposelnosti, ali poklica, za katerega ni mogoče najti ustrezne zaposlitve, upada delovnih sposobnosti, socialne neprilagojenosti, pomanjkljive osnovne in izpobrazbe in poklicne usposobljenosti s težavami izključenosti zaradi zasvojenosti ali prestane kazni ali brezdomstva tudi ne dosegajo delovnih rezultatov ali pa jih dosegajo le ob strokovnem spremljanju in svetovanju. Vklučitev teh skupin ljudi v delo pa predstavlja izjemno pomembno funkcijo njihove nadaljnje ali ponovne socialne vključenosti, duševnega in fizičnega zdravja ter zmanjšanje potreb po socialnih ukrepih in transferjih. Zaposlovanje takšnih skupin oseb je možno je mogoče le ob znatnih ukrepih spodbujanja zaposlovanja, ki bodo ob upoštevanju, da socialna podjetja dobička ne delijo, spodbujali k odpiranju novih delovnih mest za takšne skupine ljudi. Predlog zakona pa navedene ukrepe veže na določeno trajnost zaposlitve, ki edina lahko omogoča dosego ciljev, ki o jim namenjeni ukrepi, zato določa, da mora je socialno podjetje do spodbud upravičeno, če z delavcem sklene delovno razmerje za najmanj 24 ali 12 mesecev.

    K 38. – 39. členu:

    Med tem ko so spodbude, ki jih predlog zakona določa v členih od 36. – 37. člena namenjene spodbujanju zaposlovanja delavcev iz najbolj ranljivih skupin v socialnih podjetjih, to je socialnim podjetjem, ki so ustanovljena za zaposlovanje teh skupin ljudi, sta spodbudi, določeni v 38. členu, namenjene tudi socialnim podjetjem, ki se ustanovijo z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva.

    Poslovodenje v socialnem podjetju je posebej zahtevno, saj poleg podjetniških sposobnosti, zahteva tudi poznavanje in obvladovanje specifičnosti pri zaposlovanju delavcev iz posebej ranljivih skupin ljudi na trgu dela ali pa posebnih zahtev opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva, oziroma potreb ljudi, ki jim je dejavnost namenjena. Prav tako se v socialno podjetništvo tudi kot podjetniki vključujejo osebe, ki si v okviru socialnega podjetništva zagotavljajo delo in zaposlitev, pa nimajo zadostnih znanj vodenja ali pa ne zadostnega znaja zaradi specifičnosti poslovanja socialnega podjetja. Zato predlog zakona opredeljuje tudi spodbudo, ki je namenjena osebam, odgovornim za poslovodenje socialnega podjetja in sicer bo socialno podjetje upravičeno do sofinanciranja dodatnega izobraževanja za uspešno vodenje socialnega podjetja (vavčer) ter do svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja, ki začasno ne izpolnjuje kriterijev iz tega zakona. Sofinanciranje svetovanja za prestrukturiranje socialnega podjetja, ki ne dosega predpisanega obsega prihodkov iz dejavnosti socialnega podjetništva ali pa ne zaposluje predpisanega števila delavcev ali njihova struktura ni ustrezna, je pomemben ukrep. Poslovanje socialnega podjetja je v javnem interesu, zato je pomembno, da se v primeru nedoseganja predpisanih pogojev čim prej sprejme ustrezne ukrepe, da se socialno podjetje pravočasno in ustrezno prestrukturira tako, da bo v rokih, ki jih določa predlog zakona, ponovno dosegalo javni interes.

    Predlog zakona določa, da se posebne spodbude, ki jih določa predlog zakona financirajo iz sredstev Sklada Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov, ki tudi odloča o upravičencih.

    Pristojni minister s podzakonskim aktom iz drugega odstavka 35. člena predpiše tudi način ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ter obseg in način uveljavljanja spodbud iz 37. in 38. člena tega zakona, način spremljanja upravičenosti in poročanja socialnega podjetja, ter postopek vrnitve neupravičeno pridobljenih ali nepravilno porabljenih sredstev s pripadajočimi obrestmi.

    K 40. členu:

    Iz prikaza razvoja in stanja socialnega podjetništva v drugih državah Evropske unije izhaja, da socialno podjetništvo omogoča dodatno ponudbo proizvodov in storitev na trgu in sicer proizvodov in storitev, ki jih klasična tržna ekonomija v glavnem ne zagotavlja, ker zanje niso tržno zanimivi, ker jih ni mogoče ponujati v večjem obsegu ali pa njihovo zagotavljanje zahteva nesorazmerne stroške in ne zagotavlja prihodka, ki bi omogočal solventnost podjetja. Za socialna podjetja pa so navedene poslovne priložnosti, ob ustrezni podpori ukrepov države, zadosten motiv za poslovanje in zaposlovanje delavcev. Kot je razvidno iz uvoda predloga zakona, je delež prihodkov organizacij, ki bi tudi v Sloveniji lahko poslovale v socialni ekonomiji v letu 2008 predstavljal le 1,99% BDP, v večini evropskih držav, kjer je socialno podjetništvo razvito, pa predstavlja v poprečju 10% BDP. Za povečanje prispevka socialnih podjetij k družbenemu proizvodu na vsaj primerljivo raven, pa zahteva nujno tudi trajne spodbude in olajšave tudi na drugih področjih, predvsem na davčnem področju. Zmanjšanje davčnih obremenitev za ta podjetja je stimulativnega namena, kriterij pa mora biti izenačitev njihove konkurenčnosti z drugimi subjekti tržne ekonomije. Zato predlog zakona v 40. členu predvideva tudi ureditev spodbud za socialna podjetja v drugih področnih zakonih. Socialno podjetje ne posluje v enakih pogojih kot klasična tržna podjetja, zato ustrezne davčne olajšave in druge posebne spodbude ne predstavljajo izkrivljanja konkurence. Tu predlagatelj ponovno opozarja na Resolucijo o socialni ekonomiji (2008/2250(INI)) Evropskega parlamenta, ki opredeljuje, da za podjetja socialne ekonomije ne bi smela veljati enaka uporaba predpisov o konkurenci kakor za druga podjetja. Zanje je potreben zanesljiv pravni okvir, ki bo upošteval njihovo posebno vrednost, da bodo imela enake možnosti za delovanje kot druga podjetja. Posebnosti socialne ekonomije morajo biti ustrezno upoštevane pri oblikovanju pravnih okvirov, ukrepi pa naj vključujejo preprost dostop do kreditnih in davčnih olajšav.

    K 41. – 42. členu:

    O nepridobitnih pravnih osebah, ki imajo status socialnega podjetja, bo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve vzpostavilo posebno evidenco. Pridobitev statusa ni vezana na vpis v to evidenco, saj ga bo socialno podjetje pridobilo z vpisom v ustrezen register ali javno evidenco, prav tako bo izbris iz evidence izveden šele po tem, ko bo pri socialnem podjetju v pristojnem registru že izbrisan dostavek socialno podjetje ali bo že izveden izbris iz registra zaradi prenehanja pravne osebe.

    Evidenca bo na enem mestu zagotavljala podatke o socialnih podjetjih, pomembnih za pravni promet, predvsem pa o pravnoorganizacijski obliki socialnega podjetja, namenu ustanovitve socialnega podjetja to je, ali je ustanovljeno za opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali za zaposlovanje oseb iz 6. člena zakona ter za katero dejavnost ali za ka katero skupino ljudi, ki jih zaposluje. Evidenco bo lahko ministrstvo vodilo kot informatizirano zbirko podatkov, podatke zanjo pa bo lahko pridobivalo tudi iz drugih elektronsko vodenih zbirk podatkov drugih državnih organov tudi z neposredno povezavo baz podatkov. Podatki evidence bodo javno dostopni, razen podatka o EMŠO, za katerega pa veljajo določbe zakona o vartvu osebnioh podatkov. Vodenje evidenc o prejemnikih spodbudah iz programa ukrepov ter o prejemnikih posebnih spodbud, ki jih določa ta zakon v 36., 37., in 38. členu v okviru evidenc, ki jih o prejemnikih spodbud pa predlog zakona predvideva v okviru vodenja evidenc, ki še že vodijo na podlagi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov in Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

    K 43. in 44. členu:

    Predlog zakona za nadzor nad izvrševanjem pooblastil pri izbranih izvajalcih iz četrtega odstavka 7. člena ter nad zakonito, učinkovito in smotrno porabo proračunskih in evropskih sredstev, pooblašča svet, nad izvajanjem storitev pri izvajalcih iz šestega odstavka 7. člena tega zakona, ministrstva, vsako na svojem delovnem področju.

    Za nadzor nad porabo javnih sredstev in sredstev iz naslova povrnjenih prispevkov predlog zakona pooblašča Računsko sodišče Republike Slovenije, nad izpolnjevanjem pogojev za poslovanje socialnih podjetij, ter porabo javnih finančnih sredstev v socialnih podjetjih pa tudi strokovno komisijo iz 20. člena.

    Za nadzor nad izvrševanjem določb, katerih kršitev predstavlja prekršek po tem zakonu, pa predlog zakona pooblašča Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Davčno upravo in AJPES, ki jih določa tudi kot prekrškovne organe.

    Drugi državni organi, ki bodo pri svojem delu ugotavljali prekrške po tem zakonu, pa bodo dolžni prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

    K 45. – 47. členu:

    Predlog zakona določa globe za prekrške po tem zakonu, tako za socialno podjetje kot tudi za odgovorno osebo. Globa je predpisana tudi za pravno osebo in njeno odgovorno osebo, če bo neupravičeno pri imenu ali firmi uporabljala dostavek socialno podjetje ali okrajšavo so.p. Prekrškovni organi bodo lahko globe izrekali tudi v višini, ki je višja od najnižje določenega zneska, do višine zgornje meje predpisane globe.

    K 48 - 50. členu:

    Predlog zakona določa rok za sprejem strategije razvoja socialnega podjetništva za obdobje treh let, to je za leta od 2011 - 2013, s čemer se strategija sprejema za obdobje, ki je usklajeno z evropskimi razvojnimi dokumenti. V enakem roku bo vlada prejela tudi izvedbeni načrt, kar bo omogočalo izvajanje ukrepov zakona že v letu 2011. Prav tako bo potrebno sprejeti predpise, ki bodo omogočili izvajanje zakona. Minister za delo, družino in socialne zadeve bo moral izdati predpis s katerim bo uredil vprašanja dela strokovne komisije iz 21. člena, ki bo spremljala socialna podjetja in izvajala nadzorstvo nad socialnimi podjetji glede izpoljnevanja pogojev in porabe javnih sredstev,., pridobljenih na podlagi spodbud in oprotitev. Prav tako bo moral izdati predpis s katerim bo predpisal postopek in pogoje za udeležbo upravičencev v ukrepih ki se bodo izvajali na podlagi programa in izvedbenega načrta ali na podlagi zakona (37., in 38. člen) ter pogoje za vrnitev neizkoriščenih ali nepravilno uporabljenih sredstev.

    Predlog zakona določa tudi rok v katerem bo Slovenski inštitut za revizijo posebnosti računovodenja za socialna podjetja uredil v posebnem računovodkem standardu, ter rok v katerem miniter, pristojen za finance poda soglasje, računovodskem standardu.

    Za izvajanje nalog, določenih s tem zakonom, se v ministrstvu, pristojnem za delo, družino in socialne zadeve v roku 6 mesecev po uveljavitvi tega zakona organizira posebna organizacijska enota za socialno podjetništvo.

    K 51. členu:

    Določeno je, da se pri izvajanju tega zakona upoštevajo merila in kriteriji Uredbe Komisije o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom.

    K 52. členu:

    Zakon ne potrebuje daljšega uveljavitvenega roka, zato predlog zakona določa rok 15 dni.

    Ključne besede:
    socialno podjetništvo
    socialno podjetje
    predlogi zakonov
    predlog zakona
    Predlog zakona o socialnem podjetništvu

    Zadnji članki iz rubrike:

    7.10.2019 16:02:28:
    Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

    7.10.2019 15:52:25:
    Predlog sprememb Zakona o davčnem postopku - ZDavP-2M (2. 10. 2019)

    7.10.2019 15:56:09:
    Predlog sprememb Zakona o dohodnini - ZDoh-2V (27.09.2019)

    7.10.2019 15:53:19:
    Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO 2R (2. 10. 2019)

    3.7.2019 11:42:32:
    Predlog sprememb Zakona o davku o dohodkov pravnih oseb - ZDDPO-2R (21. 6. 2019)

    Najnovejši članki:

    15.10.2019 15:43:34:
    Vlada se je seznanila z Informacijo o poteku priprav Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti

    15.10.2019 15:40:17:
    Zaostritev ukrepov Banke Slovenije na področju kreditiranja prebivalstva

    15.10.2019 15:29:48:
    Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

    10.10.2019 16:05:12:
    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

    10.10.2019 15:20:55:
    Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

    Izobraževanja
    Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT