Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 7.11.2004

Novela zakona o DDV

Erika Režek

Rubrika: Davkiprint Natisni

Novela zakona o DDV Racunovodja.com

S 1.11.2004 smo začeli uporabljati novelo Zakona o DDV (ZDDV-E), ki nam prinaša bistveno novost na področju pravice do odbitka vstopnega DDV. V novelo se prenaša odločba Evropskega sodišča povezana s pravilnim izvajanjem 6. EU direktive v delu, ki se nanaša na pravico do odbitka vstopnega DDV.
Prav tako je v novelo vnesena določba po kateri davčni zavezanec, ki začne opravljati dejavnost in se vključi v sistem DDV, ne glede na vrednost pričakovanega prometa, prvih dvanajst mesecev obračunava davčno obveznost za obdobje koledarskega meseca.

Obdobje obdavčevanja
Slovenija se je z vstopom v EU zavezala, da bo spoštovana evropski pravni red in ščitila njegova temeljna načela, kot so prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi. To pa pomeni, da v svojo zakonodajo vključi ustrezno ureditev obdavčevanja prometa blaga znotraj EU, ki kot taka vključuje tudi preprečevanje davčnih utaj iz naslova DDV. Znotraj držav članic namreč velja načelo, da se promet med identificiranimi davčnimi zavezanci obdavčuje po t.i. načelu namembnega kraja. Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti je na ozemlju države, ki je izdala ID za DDV osebi, ki pridobiva blago. Tak način obdavčitve pa je izpostavljen davčnim utajam, goljufijam, v obliki davčnega vrtiljaka (»carousel fraud«).

Če povzamem besede zakonodajalca, gre za sistemsko in organizirano davčno utajo DDV, ki jo omogočajo t.i. »missing trader« družbe, ki predstavljajo kratko živeče družbe (3-6 mescev). Te družbe so ustanovljene z izključnim namenom pridobivanja koristi iz obračunanega DDV, ki se nikoli ne plača državi, ki ji pripada. Ko morajo te družbe plačati DDV sploh več ne poslujejo oziroma nimajo premoženja, zato izterjava plačila DDV od njih sploh ni mogoča.
Zakonodajalec je v obrazložitvi k predlagani noveli nadalje navedel, da so vse prejšnje države članice EU (do 1.5.2004) prizadele tovrstne sistemske goljufije, zato v tem delu ni pričakovati, da bo Slovenija izjema.
Zgornje meje za davčno izgubo ni, ker se izguba kot taka kumulira dokler deluje mehanizem vrtiljaka. Nekatere države so celo ocenile višino izgube do 10% neto prihodkov iz naslova DDV

Prav v ta namen je bilo potrebno spremeniti zakon in sicer v delu, ki se nanaša na obdobje obračunavanja DDV.

Z na novo urejeno določbo mesečnega davčnega obračuna za davčne zavezance, ki začnejo opravljati obdavčljivo dejavnost, in kot taka velja od 1.11. dalje, se na nek način uvaja preventivni ukrep, ki omogoča hitrejše odkrivanje in preprečevanje tako opisanih davčnih utaj.

Pravica do odbitka vstopnega DDV
Po mnenju predlagatelja zakona, nam zakon, ki je veljal do 1.11.2004 ni dal jasnega odgovora v katerem davčnem obdobju ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV, če je bil promet opravljen in račun izdan v enem davčnem obdobju, račun pa je bil prejet v drugem davčnem obdobju. Evropsko sodišče je ugotovilo, da je potrebno določila 6.EU smernice v tej smeri razumeti tako, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV šele v tistem davčnem obdobju, v katerem izpolni vse predpisane pogoje, torej tudi prejme ustrezen račun. Odločitve Evropskega sodišča pa je kot take potrebno upoštevati in jih tudi izvajati.
Novela ZDDV nam torej prinaša spremembo, po kateri ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev.

Glede na navedeno zakonsko dikcijo je to določbo razumeti tako, da ima davčni zavezanec pravico do odbitka vstopnega DDV šele v trenutku, ko sta izpolnjena oba pogoja, tj., da ima blago in da razpolaga z računom, kar izhaja tudi iz omejene sodbe evropskega sodišča. Ali potemtakem le prejet račun še ne pomeni, da ima že pravico do odbitka vstopnega DDV???

Kljub spremenjeni zakonski dikciji, da davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju, v katerem je prejel račune za njemu opravljen promet blaga in storitev oziroma carinske deklaracije za uvoženo blago, ta po mojem mnenju še vedno ne da zadovoljivega odgovora na postavljeno vprašanje. Zakonodajalec je v obrazložitvi k temu členu navedel le, da poleg tega pogoja davčni zavezanec izpolnjuje tudi vse ostale predpisane pogoje iz 40. člena ZDDV.

Zakon v splošnih določilih (1. odst. tega člena) uporablja dovršnik (pretekli čas), citiram:«davčni zavezanec sme odbiti vstopni DDV ne prej kot v davčnem obdobju v katerem je prejel račun za njemu opravljen promet«, kar je razumeti tako, da mora biti promet kot tak tudi že opravljen. To pa za davčnega zavezanca pomeni, da morata biti pri odbitku vstopnega DDV izpolnjena oba pogoja, tj. promet blaga oz. storitev mu mora biti že opravljen in razpolagati mora z računom.

Erika Režek, davčna svetovalka
Datum: 5.11.2004



Zadnji članki iz rubrike:

30.3.2020 18:15:15:
Obrazec: Odlog oziroma obročno plačilo davka zaradi epidemije bolezni COVID-19

22.3.2020 10:55:01:
Davčna obravnava odškodnin po 5. točki 27. člena ZDoh-2 - Podrobnejši opis

20.3.2020 13:31:15:
Ukrepi na davčnem področju za blažitev posledic koronavirusa

17.3.2020 11:15:42:
Podaljšali se bodo roki za predložitev obrazcev in druge dokumentacije državnim organom (FURS, AJPES)

12.3.2020 13:25:16:
Predlog odloga plačila davčnih obveznosti zaradi zmanjšanja likvidnosti podjetij

Najnovejši članki:

31.3.2020 16:34:59:
Odgovori na najpogostejša vprašanja - delovna razmerja v času epidemije koronavirusa

31.3.2020 15:48:45:
Ravnanje delodajalca, ki delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga

30.3.2020 14:34:28:
Podaljšanje rokov za poročanje o odpadkih in embalaži

30.3.2020 12:33:11:
Za delno povračilo izplačanih nadomestil plače zaposlenim in povračilo nadomestil plače zaposlenim zaradi odrejene karantene so pristojni pri Zavodu RS za zaposlovanje

30.3.2020 10:45:10:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije COVID-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT