Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 27.9.2010 19:58:44

Sprejet predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Sprejet predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških Racunovodja.com

Vlada je na 99. seji, 23. septembra 2010, sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških. S spremembami želi vlada izboljšanje učinkovitost dela prekrškovnih organov in sodišč ter odpraviti v praksi ugotovljene pomanjkljivosti sedanje ureditve.

S predlaganim zakonom se omogoča izrek stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja. Ta stranska sankcija je že urejena v dveh zakonih na področju javnega naročanja – Zakonu o javnem naročanju in Zakonu o javnem naročanju na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev. Stranska sankcija naj bi se, poleg globe, izrekla v primerih, če se v postopku o prekršku ugotovi, da je ponudnik v postopku javnega naročanja vedoma predložil neresnično dokazilo ali dal neresnično izjavo. Sankcija bi se izrekla v trajanju 3 oziroma 5 let od pravnomočnosti odločbe o prekršku glede na to, ali je predmet javnega naročila blago ali storitev (3 leta) ali gradnja (5 let). Te postopke o prekršku bo vodilo Okrajno sodišče v Ljubljani (izključna pristojnost) in ne več Državna revizijska komisija. Pogoje za izrek te sankcije bo torej presojalo sodišče, ki bo sankcijo izreklo in tudi odmerilo.

Prenavljajo se podlage in oblike odgovornosti za prekršek pravnih oseb, podjetnikov in zasebnikov ter njihovih odgovornih oseb. Temelj za odgovornost pravne osebe je po predlogu zakona, da je bil prekršek storjen v imenu, na račun ali v korist pravne osebe oz. z njenimi sredstvi - torej, da ga organ ali oseba pri kršitelju (storilec) ni storila v svojo korist, čeprav morda med opravljanjem nalog pri pravni osebi. Zato so izrecno izključeni primeri odgovornosti, če pravna oseba (ali drug subjekt) dokaže, da je bil prekršek storjen z namenom škodovanja pravni osebi, ali z zavestnim kršenjem pogodbe, na podlagi katere storilec opravlja delo ali storitev za pravno osebo ali s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška. Storitev prekrška pravne osebe (in podjetnikov ter zasebnikov) je po predlaganem besedilu neposredno povezana z dejanjem oziroma opustitvijo njenega vodstvenega ali nadzornega organa ali druge pooblaščene osebe, kar je hkrati tudi navezna okoliščina za ugotovitev položaja odgovorne osebe.

Tako naj bi veljala ureditev, po kateri za prekršek (če je tako določeno v predpisu) načeloma lahko odgovarja tako neposredni storilec kot pooblaščena oseba, poleg njega pa oseba odgovorna za opuščeno dolžno nadzorstvo kot tudi pravna oseba. Vedno ni mogoče ugotoviti dejanskega storilca prekrška, ali ta iz upoštevnih razlogov ni odgovoren, zato je v predlogu zakona posebej določeno, da pravna oseba odgovarja za prekršek tudi, če njen organ ali pooblaščena oseba opusti dolžno nadzorstvo, s katerim bi lahko preprečila prekršek. Ta razlog je tudi v dosedanji praksi prevladoval kot podlaga za odgovornost pravne in odgovorne osebe.

S spremembami zakona se določa tudi jasnejša vloga upravičencev do vložitve pritožbe ter določajo razlogi za vložitev pritožbe, kakor tudi sam postopek v zvezi s pritožbo. S predlogom zakona se odločanje o pritožbah zoper sklepe o pridržanju in sklepe o začasnem odvzemu dokumentov oziroma listin zaradi zavarovanja izvršitve prenaša na okrajna sodišča.

Člen, ki ureja pravico do pritožbe je spremenjen tako, da bodo upravičenci: oseba, ki ji je bila izrečena sankcija (storilec prekrška), njen zakoniti zastopnik oziroma zagovornik oziroma lastnik odvzetih predmetov lahko vložili pritožbo:

  • če je bila izrečena višja globa od najnižje predpisane (to je takrat, ko je globa predpisana v razponu in zakon posebej pooblašča prekrškovni organ, da lahko izreče višjo globo od najnižje predpisane),
  • če je bila izrečena globa, ki je predpisana v večkratniku ali odstotku (globa v večkratniku ali odstotku se lahko predpiše za prekrške s področja davkov, trošarin in carin in sicer od višine davka, trošarine ali carine, po novem pa se bo lahko predpisala tudi za javna naročila in sicer od vrednosti javnega naročila; ZP-1 tudi določa, da se lahko za prekrške s področja varstva konkurence predpiše globa v višini do 10 % njihovega letnega prometa ali njihovega letnega prometa s podjetji v skupini v predhodnem poslovnem letu) - torej v teh primerih bo storilec lahko vložil pritožbo,
  • če sta bila izrečena odvzem predmetov ali odvzem premoženjske koristi v vrednosti, ki presega 400 evrov.

Prekrškovni organ bo lahko vložil pritožbo zoper sodbo okrajnega sodišča:

  • če je sodišče odpravilo odločbo prekrškovnega organa (iz hitrega postopka o prekršku),
  • če je sodišče spremenilo odločbo prekrškovnega organa in ustavilo postopek o prekršku,
  • če je sodišče izreklo nižji globo kakor prekrškovni organ ali opomin.

Storilec bo lahko v 8 dneh od prejema pritožbe prekrškovnega organa nanjo odgovoril, s čimer se zagotavlja enakost orožij oziroma kontradiktornost v postopku.

Uvaja se tudi novo izredno pravno sredstvo - odprava ali sprememba odločbe na predlog prekrškovnega organa, ki se bo uporabilo v naslednjih primerih:

  • če je odločbo izdal stvarno nepristojni prekrškovni organ,
  • če se opira na drugo odločbo o prekršku ali na kakšno drugo odločbo, pa je bila ta odločba pravnomočno spremenjena, razveljavljena oziroma odpravljena
  • ali če so bile z njo očitno v škodo storilca prekršene materialne določbe tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek.

Predlog za odpravo ali spremembo odločbe se ne more opirati na razlog, o katerem je sodišče že odločilo po zahtevi za sodno varstvo. S to določbo se želi preprečiti, da bi upravičenci do vložitve pravnega sredstva v primeru neuspešnosti zahteve za sodno varstvo vlagali še dodatno pravno sredstvo. Rok za vložitev tega pravnega sredstva je tri leta od pravnomočnosti odločbe o prekršku oziroma do izteka trajanja stranskih sankcij.

Predlog za odpravo ali spremembo odločbe bo podal prekrškovni organ po uradni dolžnosti ali na pobudo upravičenca do vložitve pravnega sredstva (osebe, ki ji je bila izrečena sankcija, njenega zakonitega zastopnika oziroma zagovornika, lastnika odvzetih predmetov, državnega tožilca ali sodišča). O predlogu za odpravo ali spremembo odločbe bo odločilo okrajno sodišče.

Zaradi uvedbe novih institutov in novega pravnega sredstva začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in odprave ali spremembe odločbe na predlog prekrškovnega organa se s predlogom zakona dopolnjuje določbe o pristojnosti okrajnih sodišč. Prav tako se spreminjajo določbe o odločanju višjih sodišč, saj se s predlogom zakona za odločanje o pritožbah določa pristojnost enega višjega sodišča – Višjega sodišča v Celju, s čimer se želi zagotoviti enotna sodna praksa ter specializacija sodnikov. S tako ureditvijo se je strinjalo tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

S predlogom zakona se spreminja tudi ureditev glede vodenja postopkov o prekršku in izrekanja sankcij za prekrške v primeru, če prekršek stori tujec, ki uživa imuniteto v Republiki Sloveniji po mednarodnem pravu. Takim osebam se bo lahko izrekla globa oziroma opomin. O prekršku, ki ga stori tujec, ki uživa imuniteto po mednarodnem pravu, prekrškovni organ obvesti ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve ter priloži odločbo o prekršku.

Celovita prenova cestnoprometne zakonodaje

V okviru celovite prenove cestnoprometne zakonodaje (predlagani novi zakoni o voznikih, pravilih cestnega prometa, cestah in vozilih) se predlaga strožje sankcioniranje povratnikov v okviru prepovedi vožnje motornega vozila, uvedba novega ukrepa začasnega odvzema vozniškega dovoljenja zaradi storjenih najhujših prekrškov ter možnost pogojne odložitve izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in določa pristojnost domicilnega sodišča za odločanje o tej stranski sankciji. Določa se prednostno in hitro obravnavanje prekrškov povezanih z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja ali zasegom motornega vozila.

Bistvena sprememba oziroma dopolnitev zakona je, da lahko prekrškovni organ na kraju storitve prekrška nevarne voznike z začasnim odvzemom vozniškega dovoljenja takoj izloči iz prometa. Gre za primere storitev najhujših prekrškov, kot so hude prekoračitve hitrosti, vožnja v nasprotno smer in vožnja pod vplivom alkohola (nad določeno koncentracijo alkohola v organizmu), prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi. Začasno odvzeto vozniško dovoljenje potem prekrškovni organ skupaj z obdolžilnim predlogom pošlje v dokončno odločitev pristojnemu sodišču po kraju storitve prekrška. O začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja dokončno odloči sodišče, in sicer tak začasen odvzem vozniškega dovoljenja traja do pravnomočnosti odločitve o zadevi. Dosedanja ureditev, sicer v Zakonu o varnosti cestnega prometa, je določala začasen odvzem vozniškega dovoljenja le za največ 24 ur, nato pa se je odvzeto vozniško dovoljenje vrnilo. Začasno odvzeto vozniško dovoljenje se bo storilcu prekrška lahko vrnilo pred pravnomočnim zaključkom postopka o prekršku, če bo predlogu za predčasno vrnitev začasno odvzetega vozniškega dovoljenja priložil potrdilo o opravljenem kontrolnem zdravstvenem pregledu, in če bo sodišče ocenilo, da začasen odvzem ni neizogibno potreben za varnost cestnega prometa.

Druga bistvena sprememba pa je vezana na storilce povratnike, to so tisti storilci, ki so storili prekršek po tem, ko so že bili pravnomočno spoznani za odgovorne za hujši prekršek po zakonu, ki ureja pravila cestnega prometa. Sodišče jim bo sedaj lahko izreklo stransko sankcijo prepovedi vožnje motornega vozila za daljše obdobje in sicer od treh mesecev do dveh let. Po dosedanji ureditvi je sodišče lahko izreklo to stransko sankcijo v trajanju enega meseca do enega leta. Strožje sankcioniranje je predvideno za povratnike, ne pa za ostale storilce prekrškov, ki niso povratniki.

Poleg opisanega represivnega procesnega instituta in strožje stranske sankcije za voznike, ki prekršek ponovno ponovijo, pa novela zakona o prekrških v primerih, ko je storilec prekrška z enim samim prekrškom ali z več prekrški dosegel 18 ali 7 (vozniki začetniki) kazenskih točk, predvideva tudi permisivni procesni institut - odložitev izvrševanja prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če so izpolnjeni pogoji, ki jih določa predlog novele zakona o prekrških. To pomeni, da bo na predlog storilca prekrška sodišče lahko v posebnem sklepu naložilo vozniku opravljanje programa dodatnega usposabljanja za varno vožnjo po Zakonu o voznikih, medtem, ko bo od storilcev prekrškov, ki jih bremeni vožnja pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali psihoaktivnih snovi, zahtevalo opravljanje kontrolnega zdravstvenega pregleda in vključitev v zakonu o voznikih določen rehabilitacijski program (ti programi so: edukacijska delavnica, psihosocialna delavnica in program zdravljenja odvisnosti). O izvajanju omenjenih programov bo izvajalec programa obveščal sodišče, tako da bo zagotovljen ustrezen nadzor. Torej, če gre na primer za voznika, ki je odvisen od alkohola in stori prekršek, se bo ta moral obvezno zdraviti odvisnosti, če bo želel, da se prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja odloži. V primeru, če pa bo storilec prekrška v preizkusni dobi, v kateri bo lahko vozil motorno vozilo, storil hujši prekršek ali če ne bo izpolnil pogojev določenih v sklepu sodišča, bo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja preklicana in bo vozniško dovoljenje prenehalo veljati.

Vir: UVI

Ključne besede:
zakon o prekrških
prekršek

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

26.5.2020 17:05:32:
Sklep o najnižji in najvišji pokojninski osnovi, najnižji pokojnini, najnižji osnovi za odmero nadomestil iz invalidskega zavarovanja in najvišjem znesku nadomestila za čas poklicne rehabilitacije od 1. januarja 2020

26.5.2020 10:51:38:
Še slab teden časa za oddajo obračunov DDPO in DohDej za leto 2019

26.5.2020 10:12:23:
Besedilo predloga tretjega interventnega zakona

25.5.2020 20:21:17:
Banke lahko pri izračunavanju kreditne sposobnosti izločijo začasno znižanje dohodkov zaradi epidemije

25.5.2020 13:01:40:
Poročilo o rasti cen življenjskih potrebščin na območju Slovenije za marec 2020

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT