Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.2.2011 18:47:44

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih Racunovodja.com

Vlada je na seji 17. februarja 2011 sprejela Predlog Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Spremembe pomenijo nov pristop k razvoju pravnega in poslovnega okolja, ki spodbuja pravočasno plačevanje in odpravljanje zamud pri plačilih v trgovinskih poslih med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Veliko plačil, zlasti v času finančne in gospodarske krize, se med gospodarskimi subjekti in javnimi organi opravi pozneje, kot je bilo dogovorjeno, kljub dostavljenemu blagu ali opravljenim storitvam.

Predlog zakona določa najdaljše dovoljene plačilne roke, nastop zamude in sankcije za zamudo v smeri, kot jih določa predlog Direktive 2011/_/ES, vpeljuje obveznost večstranskega pobota, kolikor je dolžnik v zamudi z izpolnitvijo svoje obveznosti, določa, da nespoštovanje plačilnega roka predstavlja prekršek in določa vzpostavitev registra protestiranih menic zaradi neplačila.

Najdaljši dovoljeni plačilni rok je lahko dogovorjen s pogodbo ali določen v zakonu.

S pogodbo je lahko dogovorjen najdaljši plačilni rok 60 dni. Izjemoma je dogovorjeni rok za plačilo lahko daljši od 60 dni, če je dolžina roka dogovorjena v pisni obliki in če tak rok ne prestavlja očitno nepravičnega pogodbenega dogovora.

Če je dolžnik javni organ, je lahko s pogodbo dogovorjen najdaljši rok 30 dni.

Če stranki v pogodbi nista določili roka plačila, se šteje, da je rok plačila 30 dni od prejema računa oziroma druge enakovredne listine.

Zakon določa, da upnik z zamudo dolžnika pridobi pravico da zahteva fiksno določen znesek stroškov izterjave. Zakon ne posega v posledice zamude, kot jih določa Obligacijski zakonik. Kot eden izmed ukrepov za krepitev plačilne discipline ter skrajševanje zamud je določen obvezen večstranski pobot medsebojnih neposrednih ali posrednih obveznosti.

Predlog zakona vzpostavlja javni register menic, protestiranih zaradi neplačila, ki ga vodi AJPES in v katerega se vpisujejo napravljeni protesti menic zaradi neplačila. Register protestiranih menic pomeni informacijo vsem udeležencem na trgu, da dolžnik ne izpolnjuje svojih obveznosti in omogoča bodočim pogodbenim strankam več varnosti pri poslovanju

Vir: Ukom

Ključne besede:
zakon o preprečevanju zamud pri plačilih

Zadnji članki iz rubrike:

17.9.2020 17:42:10:
Novi ukrepi za upočasnitev in zaustavitev širjenja korona virusa ter omilitev negativnih posledic

17.9.2020 16:39:12:
Predlagane spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

6.8.2020 15:34:15:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

Najnovejši članki:

17.9.2020 16:06:59:
Pretvornik za pretvorbo eRačunov med standardom eSLOG 1.6 in 2.0

16.9.2020 16:48:33:
Predlog Pravilnika o davčnem obračunu akontacije dohodnine in dohodnine iz dohodka iz dejavnosti

16.9.2020 12:09:31:
Obračun plače v primeru skrajšanega delovnega časa ter dopusta

15.9.2020 15:28:43:
Mikroposojila za MSP (MSP mikro)

15.9.2020 15:23:06:
Obvestilo za koncesionarje zdravstvene dejavnosti glede uveljavljanja pravic po 76. členu ZIUOOPE

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT