Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.3.2011 21:30:56

Besedilo predloga ZDru-1B (3.3.2011) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (ZDru-1B) - prva obravnava

Rubrika: Društvaprint Natisni

Besedilo predloga ZDru-1B (3.3.2011)  Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o društvih (ZDru-1B) - prva obravnava

PREDSEDNIK DRŽAVNEGA ZBORA

L J U B L J A N A
Gregorčičeva 20–25, Sl-1001 Ljubljana T: +386 1 478 1000
F: +386 1 478 1607
E: gp.gs@gov.si
http://www.vlada.si/

EVA: 2010-1711-0018
Številka: 00717-2/2011/13
Ljubljana, 3. 3. 2011


Vlada Republike Slovenije je na 123. redni seji dne 3. 3. 2011 določila besedilo:

- PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŠTVIH,

ki vam ga pošiljamo v prvo obravnavo na podlagi 114. člena poslovnika Državnega zbora.

Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru, da pripravi uradno prečiščeno besedilo Zakona o društvih.

Vlada Republike Slovenije je na podlagi 45. člena poslovnika Vlade Republike Slovenije in na podlagi 235. člena poslovnika Državnega zbora določila, da bodo kot njeni predstavniki na sejah Državnega zbora in njegovih delovnih teles sodelovali:

- Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve,
- Damjan Lah, mag., državni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve,
- Dušan Vučko, generalni direktor Direktorata za upravne notranje zadeve na Ministrstvu za notranje zadeve.



Mag. Barbara PETERNELJ
NAMESTNICA GENERALNE SEKRETARKE



PRILOGA: 1



PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRUŠTVIH


I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM PREDLOGA ZAKONA Zakon o društvih (Uradni list RS, št. 61/06), ki ureja uresničevanje ustavne pravice do svobodnega združevanja, je Državni zbor Republike Slovenije sprejel maja 2006, veljati pa je začel junija 2006. S tem zakonom je bil nadomeščen do tedaj veljaven Zakon o društvih iz leta 1995 s spremembami. Na področje urejanja društev je prinesel kar nekaj novosti, ki na eni strani omogočajo lažje uresničevanje ustavne pravice do združevanja, na drugi strani pa so zajezile pojav zlorab društvene organiziranosti za nezakonito opravljanje pridobitnih dejavnosti oziroma za izogibanje obveznostim z različnimi pravnimi posli prevzetim obveznostim društev. Bistvena novost sprejetega zakona je bila, da je dal možnost ustanavljanja društev in članstva v njih tudi pravnim osebam, odpravil je omejitve za delovanje tujih društev v Republiki Sloveniji ter določil pravne okvire za njihovo delovanje tujega društva preko podružnice, določil je uporabo slovenščine v imenu društva, na dvojezičnih območjih, kjer živita narodni skupnosti, pa tudi uporabo jezikov narodnih skupnosti ter uvedel nekatere poenostavitve pri ustanavljanju društev in njihovi registraciji (opustitev obveznosti sklepanja pogodbe o ustanovitvi zveze društev, opustitev overjanja podpisov ustanoviteljev, poenostavitev registracije spremembe naslova sedeža društva). Zagotovil je tudi izenačene pogoje za podeljevanje statusa društva v javnem interesu ne glede na področje, na katerem se uveljavlja, in določil prednosti, ki jih ima takšno društvo na javnih razpisih za pridobitev sredstev iz državnega proračuna. Zakon je hkrati prinesel vrsto mehanizmov, ki naj bi zagotavljali, da bo združevanje v društva pridržano le nepridobitnemu povezovanju, to je, uresničevanju namenov in izvajanju dejavnosti, katerih cilj ni pridobivanje dobička ter delitev premoženja in dobička med člane. S spremembo zakona iz leta 2009 je bila usklajena določba prvega odstavka 10. člena Zakona o društvih z odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-380/06-11 z dne 11. 9. 2008, ki je v prvi točki določala, da je navedena določba zakona v neskladju z ustavo, in sicer tako, da bi ime društva, ki ima sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, moralo biti tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku. Prav tako je bil s spremembo zakona register društev oziroma register podružnic tujih društev izenačen z drugimi javnimi knjigami glede zbiranja osebnih podatkov, zakon pa usklajen tudi z drugimi zakoni (Zakonom o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanj, Zakonom o uvedbi eura in Zakonom o varstvu osebnih podatkov).

Po podatkih za leto 2010 je bilo v register društev vpisanih novih 1.035 društev in iz njega izbrisanih 586 društev ter izvedenih skupaj 3.735 sprememb. Po stanju na dan 31. 12. 2010 je bilo v register društev vpisanih 22.003 društev. Podatki o društvih oziroma podružnicah tujih društev se vpisujejo v Centralni register društev, kot primarni register za društva in podružnice tujih društev, katerega upravlja in vzdržuje Ministrstvo za notranje zadeve. V registru društev se vpisujejo vsi pravno pomembni podatki o društvu (ime, sedež, naslov, matična številka, datum ustanovitve, datum registracije, zakoniti zastopnik…), ki se dnevno, neposredno (on-line) posredujejo tudi AJPES za vpis teh podatkov v Poslovni register Slovenije. Podlaga za vpis pravno pomembnih dejstev o društvih v oba registra so odločbe, ki jih v postopkih registracije društev izdajo upravne enote, AJPES pa v poslovnem registru podatke dopolni še z nekaterimi drugimi podatki o društvih (določi glavno dejavnost po Standardni klasifikaciji dejavnosti – SKD 2008 in sektorsko razporeditev po Standardni klasifikaciji institucionalnih sektorjev – SKIS, vpiše davčno številko in oznako zavezanosti za davek na dodano vrednost itd.). Poleg tega pa AJPES v poslovni register vpisuje tudi nekatere druge podatke, ki si jih pridobi od stranke, za vpis katerih pa v Zakonu o društvih ni bilo dane pravne podlage. S spremembo zakona društvom ne bo treba AJPES več pošiljati dodatnih podatkov, ki jih AJPES vodi v poslovnem registru (podatki o dejavnostih društva, glavni dejavnosti, itd), saj se bodo ti podatki prevzemali iz Centralnega registra društev. Na podlagi spremembe zakona bo dana tudi podlaga za vpis skrajšanega imena društva in dodatnega zastopnika v register društev ter podlaga za ustanavljanje podružnic društva, AJPES pa bo tako v poslovni register vpisoval navedene podatke zgolj, če bodo vpisani v primarnemu registru, oziroma če bo tako določal temeljni akt društva (podružnice društev).

Veljavni Zakon o društvih določa, da lahko postane vsakdo član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu. Analiza stanja, ki jo je med društvi in zvezami društev opravil Zavod Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij ─ CNVOS (v nadaljnjem besedilu: CNVOS) je pokazala, da navedena določba ni dovolj jasna, saj iz nje ni razvidno, da si društvo lahko samo določi tudi pogoje za delovanje v društvu, zato je treba navedeno določbo natančneje opredeliti. Z dopolnitvijo zakona bo torej določba, na podlagi katere si društva lahko samostojno postavijo pogoje za včlanjevanje, določala, da si ta določba zakona, da si društva lahko postavijo pogoje tudi za delovanje (npr. pogoje, ki jih mora izpolnjevati zastopnik društva), pri čemer bo društvo moralo tudi dosledno upoštevati načelo enakopravnosti članstva. S spremembo zakona bo društvo lahko v pravnem prometu uporabljalo tudi skrajšano ime, v svojem imenu pa bo društvo lahko poleg besede društvo, klub, združenje, uporabljalo tudi besedo družina, kar je bil predlog CNVOS. S spremembo zakona bo lahko društvo imelo dva zastopnika, če bo tako opredelilo v temeljnem aktu, društvo pa bodo vlogi za registracijo moralo priložiti le en izvod temeljnega akta. Upravni organ bo po končanem upravnem postopku na priloženi izvod temeljnega akta odtisnil klavzulo o skladnosti temeljnega akta z Zakonom o društvih in pravnim redom RS, nato pa temeljni akt skeniral in ga hranil v elektronski zbirki listin.
Glede podeljevanja statusa društva v javnem interesu zakon določa nekatere splošne pogoje, ki jih mora društvo izpolnjevati, s posebnim predpisom pa se lahko že sedaj določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa. Pri tem zakon kot enega izmed splošnih pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu določa, da mora društvo izkazati tudi pomembnejše dosežke svojega delovanja. Navedeni pogoj pa ministrstva, ki podeljujejo status društva v javnem interesu, presojajo različno, na kar je opozoril CVNOS. S spremembo zakona bo določba da mora društvo izkazati pomembnejše dosežke svojega delovanja splošno obrazložena, pristojnim ministrstvom pa bo z dopolnitvijo zakona dana pravna podlaga za sprejem pravilnikov, v katerih bodo kriterije za ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva, lahko še podrobneje določili.
2. CILJI, NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA
2.1 Cilji
Cilj predlaganih sprememb ZDru-1 je zagotoviti jasnost zakona ciljni skupini (društvom, zvezam društev in podružnicam tujih društev), glede določitve pogojev za včlanjevanje in delovanje v društvu, vzpostaviti pravno varstvo za člane, če o njihovih pritožbah organ društva ne odloči v razumnem roku, omogočiti uporabo besede »družina« v delu imena društva, za kar se zavzemajo predvsem čebelarska društva, omogočiti registracijo skrajšanega imena, ki ga bo društvo lahko uporabljalo v pravnem prometu, določiti registracijo drugih dodatnih podatkov, o katerih bo izdana tudi upravna odločba (skrajšano ime, vpis dveh zastopnikov) oziroma v temeljnem aktu in v prilogah k vlogi določiti nekatere dodatne podatke (določitev pridobitne dejavnosti skladno s SKD, opredelitev podružnic). Ti podatki se bodo preko on-line povezave posredovale poslovnemu registru, zato društvom po končanem upravnem postopku ne bo treba več sporočati dodatnih podatkov za vpis v poslovni register. Prav tako je cilj predloga zakona določiti javno objavo letnih poročil, konkretneje določiti, kdaj se šteje, da društvo dosega pomembnejše dosežke, če zaprosi za podelitev statusa društva, ki deluje v javnem interesu ter vzpostaviti podlago za sprejem pravilnikov, v katerih bodo posamezna ministrstva opredelila kriterije, na podlagi katerih bodo ugotavljala navedeni pogoj. S tem bodo odpravljene razlike med posameznimi ministrstvi pri presojanju navedenega pogoja. Cilj predloga zakona je tudi spremeniti pristojnost za nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu (tretja alineja prvega odstavka 9. člena), ki naj bi ga po novem opravljal tržni inšpektorat, ki je pristojen za navedeno področje. 2.2 Načela
Temeljna načela ZDru-1 so nespremenjena. 2.3 Poglavitne rešitve
S predlagano spremembo zakona bo društvo v temeljnem aktu, poleg pogojev za včlanjevanje lahko opredelilo tudi pogoje za delovanje, določilo skrajšano ime društva in ga tudi uporabljalo v pravnem prometu ter v imenu društva lahko uporabljalo besedo »družina«. Vlogi za registracijo bo moralo priložiti le en temeljni akt, za zastopanje pa bo lahko določilo dva zastopnika ter opredelilo njuna pooblastila.

S predlagano spremembo zakona bo pristojnim ministrstvom dana pravna podlaga za sprejem pravilnikov, v katerih bodo opredelila kriterije, na podlagi katerih bodo ugotavljala pogoj, ali je društvo izkazalo pomembnejše dosežke svojega delovanja, s čemer bodo odpravljene razlike med posameznimi ministrstvi pri presojanju navedenega pogoja.

S predlagano spremembo zakona bo nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu (tretja alineja prvega odstavka 9. člena), po novem opravljal tržni inšpektorat.

S spremembo zakona bodo doseženi naslednji učinki:

- društvo si bo lahko v temeljnem aktu opredelilo tudi pogoje za delovanje članov,
- društvo si bo lahko poleg imena določilo tudi skrajšano ime, ki se bo vpisalo v register in se lahko uporabljalo v pravnem prometu,
- društvo bo v delu imena lahko uporabljalo besedo »družina«,
- društvo bo zahtevi za registracijo priložilo le en temeljni akt,
- društvo bo v temeljnem aktu (in zahtevi) lahko določilo dodatnega zastopnika, ki se bo vpisal v register društev, in pooblastila posameznega zastopnika,
- s sprejemom pravilnikov s strani pristojnih ministrstev bo doseženo enotnejše ugotavljanje pomembnejših dosežkov delovanja društva,
- letna poročila društev bodo javno objavljena, kot to velja za ostale poslovne subjekte,
- učinkovitejši nadzor nad izvajanjem določbe, ki se nanaša na izvajanje dejavnosti oziroma nalog društva, opredeljenih v temeljnem aktu,
- z določitvijo novih podatkov, ki se bodo vpisovali v register društev, društvom teh podatkov ne bo več treba posebej sporočati AJPES.

3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA
Predlagana sprememba zakona ne bo imela dodatnih posledic za proračun in druga finančna sredstva. Zaradi predlaganih sprememb bo Ministrstvo za notranje zadeve moralo povečati le funkcionalnost Centralnega registra društev in podružnic tujih društev (vpis skrajšanega imena, vpis dveh zastopnikov in vpis dejavnosti društva). Sredstva bodo zagotovljena na podlagi že sklenjene vzdrževalne pogodbe za register društev. 4. NAVEDBA, DA SO SREDSTVA ZA IZVAJANJE ZAKONA V DRŽAVNEM PRORAČUNU ZAGOTOVLJENA, ČE PREDLOG ZAKONA PREDVIDEVA PORABO PRORAČUNSKIH SREDSTEV V OBDOBJU, ZA KATERO JE BIL DRŽAVNI PRORAČUN ŽE SPREJET Sredstva za izvajanje tega zakona bo zagotovilo Ministrstvo za notranje zadeve v okviru sredstev, ki jih ima na podlagi vzdrževalne pogodbe za register društev.



5. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOSTI PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
5.1 Prilagojenost predlagane ureditve pravu Evropske unije
Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske unije, tako da je ureditev registracije društev prepuščena posameznim državam članicam. Pravica do združevanja je temeljna človekova pravica, ki je vsebovana v ustavah evropskih držav in mednarodnih aktih s tega področja.
5.2 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih
Registracija društev je med državami članicami EU različno urejena. Primerjava med različnimi sistemi poudarja raznolikosti, kar izhaja tudi iz prikaza primerjanih ureditev. Avstrija Avstrijski zakon o društvih iz leta 2002 nima posebnih določb glede imena društev oziroma skrajšanega imena, določa le, da mora biti iz imena društva razviden njegov namen in da ime društva ne sme biti zavajajoče ter ne sme dati povoda za zamenjavo z drugimi, že obstoječimi društvi. V registru društev se vodijo podatki o zastopnikih društva in njihova funkcija po statutu. Zastopnik društva ima nasproti tretjim osebam neomejena pooblastila. Sklep društva lahko izpodbija vsak član pred notranjo arbitražo društva, če je to neuspešno pa v roku enega po sprejemu sklepa tudi pred sodiščem. Društvo mora za organe društva predvideti skupščino društva in vodstveni organ (upravni odbor), v katerem sta najmanj dve osebi in dva revizorja. Če običajni prihodki ali odhodki društva v dveh zaporednih letih presegajo 1.000.000 evrov ali če prejme darila, katerih vrednost presega 200.000 evrov, mora društvo sestaviti kvalificiran obračun, ki ga mora pregledati zapriseženi revizor. Nemčija Nemški civilni zakonik (BGB) nima posebnih določb glede imena oziroma skrajšanega imena društev. Določa le, da se mora ime društva jasno razlikovati od imen drugih društev, ki so registrirana v istem kraju ali isti občini. Društvo zastopa upravni odbor, kot njegov zakoniti zastopnik, društvo pa ima lahko tudi posebne zastopnike, če je tako opredeljeno v statutu. Francija
Zakon o asociativni pogodbi št. DP 1901-4-105 in Odlok št. D-1901-08-16 RAP s spremembami, med drugim določa, da mora društvo v prijavi navesti podatke, pomembne za pravni promet (naziv in dejavnost združenja, sedež pisarn in imena, poklic in prebivališče ter državljanstvo oseb, zadolženih za upravljanje in vodenje društva). Vsi podatki o prijavah se hranijo v posebnih registrih. Italija Italijanski civilni zakonik nima posebnih določb glede imen združenj. V register se poleg drugih podatkov vpisujejo tudi podatki o imenu in priimku upraviteljev ter osebah, pooblaščenih za zastopanje. Izključeni član lahko v roku 6 mesecev pred sodiščem izpodbija sklep skupščine o izključitvi iz članstva.

Nizozemska
Nizozemski civilni zakonik nima posebnih določb glede imen oziroma skrajšanih imen društev. Med podatki, ki se na podlagi zakona vpisujejo v javni register, so tudi podatki o osebnem imenu in naslovu prebivališča vseh odgovornih oseb, ki imajo pooblastilo za zastopanje društva, tako za funkcionarje kot tudi za osebe, ki niso funkcionarji pa imajo pooblastilo za zastopanje na podlagi statuta.
6. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
6.1 Administrativne in druge posledice
a) v postopkih oziroma poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov: Predlagani zakon nima posledic pri poslovanju javne uprave ali pravosodnih organov.
b) pri obveznostih strank do javne uprave ali pravosodnih organov: Predlagani zakon nima posledic pri obveznosti strank do javne uprave ali pravosodnih organov.
6.2 Presoja posledic na okolje, ki vključuje tudi prostorske in varstvene vidike
Predlagani zakon nima posledic na okolje, ki vključuje prostorske in varstvene vidike. 6.3 Presoja posledic na gospodarstvo
Predlagani zakon nima posledic na gospodarstvo. 6.4 Presoja posledic na socialnem področju
Predlagani zakon nima posledic na socialnem področju. 6.5 Presoja posledic na dokumente razvojnega načrtovanja
Predlagani zakon nima posledic na dokumente razvojnega načrtovanja. 6.6 Izvajanje sprejetega predpisa Predlagani zakon bodo izvajale upravne enote in ministrstva, pristojna za podeljevanje statusa v javnem interesu.

Sprejeti zakon bo predstavljen širši javnosti preko medijev in spleta ter drugih informacij, ki jih bo društvom posredovalo Ministrstvo za notranje zadeve v konkretnih zadevah.

Spremljanje izvajanja predpisov bo zagotovljeno preko spremljanja časa trajanja posameznih postopkov registracije in v okviru merjenja zadovoljstva strank. 6.7 Druge pomembne okoliščine v zvezi z vprašanji, ki jih ureja predlog zakona
V zakonu je predlagana javna objava letnih poročil društev na spletnem portalu AJPES. Doslej so bila letna poročila dostopna javnosti le na zahtevo. II. BESEDILO ČLENOV
1. člen

V Zakonu o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09) se v drugem odstavku 2. člena za besedo »društva« doda besedilo »in v društvu deluje«.

2. člen

V drugem odstavku 5. člena se na koncu dodata stavka:

»Društvo ima lahko dva zastopnika, če tako določa temeljni akt društva. Društvo v temeljnem aktu določi tudi način zastopanja (skupno ali samostojno) in meje pooblastil za zastopanje.«.

3. člen

V 9. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

"(2) Dejavnost društva iz tretje alinee prejšnjega odstavka, ki je pridobitna, mora biti opredeljena v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti.«.

Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

4. člen

V drugem odstavku 10. člena se za besedo »združenje« doda vejica in beseda »družina«.

Za sedmim odstavkom se dodata nov osmi in deveti odstavek, ki se glasita:

»(8) Društvo lahko uporablja tudi skrajšano ime. Za skrajšano ime veljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ime društva.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka označba, ki nakazuje na dejavnost društva, ni obvezna sestavina skrajšanega imena društva.«.

5. člen

V drugem odstavku 14. člena se na koncu doda stavek:

»Če društvo o pritožbi ne odloči v roku 3 mesecev od prejema pritožbe, se šteje, da je pritožba zavrnjena.«.

6. člen

Za 15. členom se doda nov 15. a člen, ki se glasi:
»15. a člen
(podružnice društev)

(1) Društvo ima lahko podružnice, če tako določa temeljni akt. Ime podružnice mora poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica.
(2) Podružnice niso pravne osebe.«.

7. člen

Druga alinea prvega odstavka 18. člena se spremeni tako, da se glasi:

»- temeljni akt;«.

Sedma alinea se spremeni tako, da se glasi:

»- podatke o zastopnikih (osebno ime, EMŠO, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma naslov začasnega prebivališča, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča), načinu zastopanja ter mejah pooblastil za zastopanje;«.

Za sedmo alineo se dodata novi osma in deveta alinea, ki se glasita:
»- podatke o dejavnostih, ki jih bo opravljalo;
- predlog za glavno dejavnost društva.«.


8. člen

V prvem odstavku 20. člena se za besedo »ime« doda vejica in besedna zveza »skrajšano ime«.
9. člen

V prvem odstavku 29. člena se za besedo »društvo« doda besedilo »za namen državne statistike in javne objave«.

10. člen

V 30. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:

»(3) Ministri, pristojni za področja, na katerih društva delujejo, s podzakonskim aktom podrobneje določijo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz zadnje alinee prejšnjega odstavka, če kriteriji niso določeni s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona.".

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

11. člen

Četrti odstavek 31. člena se črta.

Sedanji peti odstavek postane četrti odstavek.

12. člen

V prvi alineji prvega odstavka 51. člena se beseda »petega« nadomesti z besedo »šestega«.

Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:

»(2) Nadzor nad izvajanjem določbe tretje alineje prvega odstavka 9. člena tega zakona izvaja tudi Tržni inšpektorat Republike Slovenije, če je po posebnem predpisu pristojen za inšpekcijsko nadzorstvo nad opravljanjem dejavnosti v društvu.«.

Sedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES, izvršujeta pristojnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena le kot prekrškovna organa.«.

Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.

PREHODNE IN KONČNA DOLOČBA

13. člen

Minister, pristojen za notranje zadeve, uskladi predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona v šestih mesecih od njegove uveljavitve.

14. člen

Društvo, ki je že registrirano do uveljavitve tega zakona, mora uskladiti dejavnost, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona.

Če društvo iz prejšnjega odstavka ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljavitvi tega zakona ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna, v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pristojni organ odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena. To uskladitev lahko opravi katerikoli organ društva.

15. člen

Pristojna ministrstva izdajo podzakonski akt iz novega tretjega odstavka 30. člena zakona v enem letu od uveljavitve tega zakona.
16. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

III. OBRAZLOŽITEV

K 1. členu

Sprememba določbe je potrebna zaradi jasnejše določitve, da lahko društvo v temeljnem aktu poleg pogojev za včlanjevanje, določi tudi pogoje za delovanje v društvu, ki pa ne smejo biti diskriminatorni (3. člen zakona in določbe Ustave Republike Slovenije). Zakon sicer že sedaj omogoča, da si društvo v temeljnem aktu lahko določi različne pogoje za sprejem članov (npr. pogoj za članstvo invalida, terapevta), izrecno pa ne določa, da si društvo v temeljnem aktu lahko določi pogoje za delovanje v društvu, ki jih mora član društva izpolnjevati (npr. za imenovanje v organe društva).


K 2. členu

Z določbo, da ima društvo lahko dva zastopnika, bo društvom dana možnost, da si, bodo glede na potrebe delovanja, v temeljnem aktu lahko določili, da društvo v pravnem prometu zastopata dva zastopnika. Glede na določila temeljnega akta bosta zastopnika lahko imela skupno ali samostojno pooblastilo za zastopanje društva, društvo pa bo v temeljnem aktu moralo za posameznega zastopnika določiti meje pooblastil za zastopanje (enaka ali različna). Na podlagi sedaj veljavnega zakona je društvo lahko s temeljnim aktom določilo le eno osebo, ki je zastopala društvo z vsemi pooblastili, in ki se je edina tudi vpisala v register društev in register podružnic tujih društev. Zastopnik, vpisan v register društev je sicer tudi sedaj lahko, skladno s temeljnim aktom, pooblastil tudi drugega člana, da zastopa društvo in mu določil pooblastila za zastopanje, vendar pa le to iz uradne evidence (registra društev) ni bilo razvidno. Z določbo, da bo društvo lahko določilo dva zastopnika se bosta oba zastopnika vpisala v register društev.


K 3. členu

Sedanji zakon društvom nalaga, da morajo imeti v temeljnem aktu vpisane naloge oziroma dejavnosti, ki jih opravljajo, pri čemer mora društvo pridobitne naloge v temeljnem aktu navesti ločeno od nepridobitnih. Le na ta način lahko v postopku registracije pristojni organ presoja, ali so pridobitne naloge povezane z osnovnim namenom in nepridobitnimi nalogami, inšpekcijski organi pa ugotovijo, ali društvo lahko opravlja oziroma katere pridobitne naloge lahko društvo na podlagi veljavnega temeljnega akta opravlja. Društva v temeljnem aktu navedejo naloge, ki jih opravljajo za dosego namena opisno, pri opredelitvi pridobitnih dejavnosti pa društva niso vezana na standardno klasifikacijo dejavnosti. To pa v praksi povzroča težave, saj ni jasno, katera pridobitna dejavnost je z določenim opisom mišljena. Težava je največkrat nastala pri inšpekcijskih pregledih, ko je bilo od tolmačenja določenega opisa dejavnosti odvisno, ali je društvo smelo opravljati neko dejavnost ali ne. Z določbo novega, drugega odstavka 9. člena bodo društva pridobitno dejavnost izbrala skladno z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti, kot to velja za zavode in gospodarske družbe.


K 4. členu

S predlagano dopolnitvijo drugega odstavka 10. člena, da se v zakon vključi tudi beseda družina, se daje možnost predvsem čebelarskim društvom, da v imenu društva uporabljajo ime družina, ki v teh društvih velja za tradicionalno poimenovanje. Uporaba besede družina za poimenovanje pravno organizacijske oblike pravne osebe bo možna tudi za druga društva, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Tako npr. Zakon o sladkovodnem ribištvu določa, da je ribiška družina društvo, ki ima sklenjeno koncesijsko pogodbo za izvajanje ribiškega upravljanja v ribiškem okolišu. Zato lahko ribiško društvo v svojem imenu uporablja besedo »družina« le v primeru, ko ima na podlagi posebnega predpisa podeljeno ustrezno koncesijo.

Z novim osmim odstavkom 10. člena zakona je društvom dana zakonska podlaga, da v pravnem prometu uporabljajo tudi skrajšano ime, ki ga morajo, skladno z 9. členom zakona, opredeliti tudi v temeljnem aktu. Skrajšano ime se bo vpisalo tudi v register društev. Poslovni register društvom namreč že sedaj omogoča, da lahko poleg polnega imena vpišejo tudi skrajšano (kratko) ime. Za skrajšano ime veljajo vse določbe zakona, ki se nanašajo na ime društva, kar pomeni, da mora biti tudi skrajšano ime v slovenščini oziroma v jezikih narodnosti, razlikovati se mora od imen in skrajšanih imen drugih društev, ne sme biti zavajajoče in žaljivo ter mora vsebovati besedo: društvo, združenje, družina ali klub. Za skrajšano ime vpisano v register društev veljajo tudi vse določbe, ki urejajo varstvo imena, ne velja pa določba zakona, na podlagi katere mora ime vsebovati označbo, ki nakazuje na dejavnost društva, kar izhaja iz novega devetega odstavka 10. člena zakona.


K 5. členu

Z navedeno določbo bo društvo o pritožbi zoper odločitev moralo odločiti v roku 3 mesecev, sicer se bo že na podlagi zakona štelo, da je pristojni organ društva pritožbo zavrnil. Član, katerega pritožbo društvo ni obravnavalo v razumnem roku (3 mesece od prejema pritožbe), bo lahko vložil tožbo, saj se bo odločitev o njegovi pritožbi po preteku tega roka že na podlagi zakona štela za zavrnjeno. V praksi se je namreč izkazalo, da društva o pritožbi članov ne odločajo v razumnem roku in da namerno zavlačujejo pritožbeni postopek.


K 6. členu

Na podlagi novega 15. a člena bo društvo v temeljnem aktu lahko opredelilo tudi podružnice društva. Društvo bo opredelilo podružnico v primerih, ko bo npr. članstvo društva teritorialno tako razdeljeno, da bi bilo zaradi lažjega delovanja samega društva in tudi članov društva smiselno teritorialno urediti notranjo organiziranost društva (in članstvo). Podružnica društva bo praviloma imela poslovni naslov na drugem naslovu kot društvo, čeprav bo delovala za ime in račun društva. V temeljnem aktu bo društvo glede podružnic moralo opredeliti vse potrebno, da bi delo društva preko podružnic potekalo v skladu s temeljnim aktom in da članom zaradi delovanja društva preko podružnic ne bi bilo kršeno načelo enakopravnosti. Tako bo društvo v temeljem aktu moralo opredeliti organ, ki odloči o ustanovitvi podružnice, naloge podružnice, njihovo pristojnost, odgovornost, obveščanje članstva, itd.

V drugem odstavku novega 15. a člena je določeno, da podružnice društva niso samostojne pravne osebe, temveč da so zgolj oblika notranje organiziranosti društva, zato se podatki o podružnicah ne bodo vpisovali v register društev. Kljub temu, da podružnica društva v pravem prometu ne nastopa v svojem imenu in za svoj račun temveč za ime in račun društva, mora ime podružnice poleg imena društva vsebovati tudi besedo podružnica. S tem se želi doseči, da v pravnem in v nepravnem prometu ne bi prihajalo do zamenjav in zmede. Ker AJPES v Poslovni register Slovenije že sedaj, na podlagi prejetih informacij društev, vpisuje podatke o podružnicah društva, bo s tem dana pravna podlaga tudi za vpis pravilnih podatkov o podružnicah društev v Poslovni register Slovenije.


K 7. členu

Z navedeno določbo bo moralo društvo vlogi za vpis društva v register priložiti le en temeljni akt. V primeru izvolitve dveh zastopnikov društva, bo moralo posredovati osebne podatke o obeh zastopnikih društva, ki bosta zastopala društvo v pravnem prometu ter meje njihovih pooblastil za zastopanje. Če bo društvo izvolilo le enega zastopnika se bo štelo, da je društvo izvoljenemu zastopniku podelilo vsa pooblastila za zastopanje društva v pravnem prometu.

Na podlagi nove osme in devete alinee prvega odstavka 18. člena, bo društvo vlogi moralo priložiti tudi podatke o dejavnosti društva in predlog za glavno dejavnost društva. Navedene podatke bo društvo napisalo opisno, glede na namen in naloge društva, namenjeni bodo predvsem statističnim obdelavam Poslovnega registra Slovenije. Podatki, vpisani v register društev se namreč dnevno avtomatsko posredujejo v Poslovni register, zato bo z navedeno spremembo strankam prihranjeno morebitno urejanje teh zadev pri AJPES, AJPES pa bo ob registraciji društva skladno z dogovorom, iz registra društev prejemal tudi podatke o dejavnosti društva, ki bi jih sicer opredelilo društvo samo.


K 8. členu

Ker je skrajšano ime sestavni del temeljnega akta, bo društvo ob spremembi skrajšanega imena moralo spremeniti temeljni akt in zahtevati registracijo sprememb.


K 9. členu

Z dopolnitvijo člena je dana podlaga, da bo AJPES letna poročila društev lahko zbiral za namen državne statistike in podlaga, da bo letna poročila lahko objavil tudi na spletu, kot to že velja za gospodarske družbe. Doslej je AJPES zagotavljal javnost podatkov letnih poročil društev skladno s tretjim odstavkom 51. člena Zakona o računovodstvu1, ni pa imel podlage, da bi letna poročila tudi javno objavil. S predlagano spremembo bo uveden sodobnejši način zagotavljanja javnosti podatkov na spletnih straneh AJPES. Po podatkih za leto 2009 je letna poročila predložilo 20.420 društev, od tega je 7.486 društev izkazalo prihodke in odhodke od pridobitne dejavnosti. K reviziji letnih poročil za leto 2009 je bilo zavezanih 59 društev, od tega samo eno društvo ni izkazalo pridobitne dejavnosti.
___________________
1Uradni list RS, št. 23/1999 in 30/2002-ZJF-C.


K 10. členu

Na podlagi novega tretjega odstavka 30. člena je ministrom, pristojnim za področja na katerih društva delujejo, dana pravna podlaga za sprejem podzakonskih aktov, s katerimi bodo opredelili dodatne kriterije za ugotavljanje pogoja, ali je društvo izkazalo pomembnejše dosežke svojega delovanja, razen če kriteriji niso določeni že s posebnim zakonom ali na podlagi posebnega zakona. Izkazovanje pomembnejših dosežkov je sedaj v celoti prepuščeno društvom, za vrednotenje v postopkih podeljevanja statusa, pa ni določenih kriterijev.


K 11. členu

Na podlagi zakona vodi evidenco društev v javnem interesu pristojno ministrstvo. Ker se informatizirana zbirka podatkov evidence društev v javnem interesu povezuje s Centralnim registrom društev, obveščanje upravnih enot o podelitvi statusa v javnem interesu, ni več potrebno.


K 12. členu

Sprememba je potrebna zaradi medsebojne uskladitve določb zakona in zaradi določitve pristojnosti Tržnega inšpektorata Republike Slovenije za opravljanje nadzora nad izvajanjem določbe tretje alineje prvega odstavka 9. člena zakona, kadar je inšpektorat pristojen za nadzor nad izvrševanjem (drugih) predpisov, ki urejajo dejavnosti, ki jih opravlja društvo.

K 13. členu

Glede na to, da zakon daje pravno podlago za vpis skrajšanega imena društva, dodatnega zastopnika in vpis dejavnosti v register društev, je treba določiti rok, v katerem mora minister, pristojen za notranje zadeve uskladiti predpis iz 54. člena zakona z določbami tega zakona.


K 14. členu

Z navedeno določbo zakona se zavezuje vsa društva, ki so že registrirana do uveljavitve tega zakona, da uskladijo dejavnost, ki je pridobitna v skladu s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ob prvi spremembi temeljnega akta po uveljaviti tega zakona. Če društvo za spremembo temeljnega akta skliče zbor članov in pri tem ne uskladi dejavnosti, ki je pridobitna s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, pa glede na to, da ne gre za najpomembnejšo odločitev v društvu oziroma ne gre za novo opredelitev dejavnosti, za uskladitev pridobitne dejavnosti s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, ni treba sklicevati zbora članov, temveč lahko uskladitev opravi katerikoli organ društva. Upravna enota pa odloči o zahtevi za registracijo spremembe temeljnega akta, ko je uskladitev opravljena.


K 15. členu

Določen je enoletni rok za izdajo podzakonskih predpisov s katerimi se bo podrobneje določilo kriterije za izpolnjevanje splošnega pogoja iz zadnje alinee drugega odstavka 30. člena zakona (pomembnejši dosežki delovanja društva), ki je eden izmed pogojev za podelitev statusa društva v javnem interesu.


K 16. členu

Za uveljavitev zakona ni potrebno daljše obdobje, zato bo pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije

IV. BESEDILO ČLENOV, KI SE SPREMINJAJO


2. člen
(pravica do združevanja v društva)

(1) Združevanje v društva je prostovoljno.
(2) Vsakdo lahko postane član društva pod pogoji, ki jih društvo določi v temeljnem aktu.
(3) Delovanje v društvu temelji na enakopravnosti članstva.
5. člen
(pravna osebnost in zastopanje)

(1) Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Pravno osebnost društvo pridobi z vpisom v register društev (v nadaljnjem besedilu: registracija društva).
(2) Društvo zastopa oseba, določena s temeljnim aktom (v nadaljnjem besedilu: zastopnik društva). Zastopnik društva je lahko le poslovno sposobna fizična oseba.

9. člen
(temeljni akt)

(1) Temeljni akt društva mora določati:
– ime in sedež društva (izbrani kraj poslovanja društva);
– namen in cilje delovanja društva;
– dejavnost oziroma naloge društva;
– pogoje in način včlanjevanja ter prenehanja članstva;
– pravice in obveznosti članov;
– način upravljanja društva;
– zastopanje društva;
– financiranje društva in način izvajanja nadzora nad razpolaganjem s premoženjem društva ter nad finančnim in materialnim poslovanjem društva;
– način zagotavljanja javnosti dela društva;
– način sprejemanja sprememb in dopolnitev temeljnega akta;
– način prenehanja društva in razpolaganje s premoženjem v takem primeru.
(2) S temeljnim aktom lahko društvo uredi tudi druga vprašanja, pomembna za upravljanje in delovanje društva.
10. člen
(ime društva)

(1) Ime društva mora biti v slovenščini. Če ima društvo sedež na območju, kjer živita narodni skupnosti, je ime društva v obeh uradnih jezikih. Ime se mora razlikovati od imen drugih društev in ne sme biti zavajajoče ali žaljivo.
(2) Če zakon ne določa drugače, mora ime društva vsebovati besedo društvo, združenje ali klub. V imenu društva mora biti označba, ki nakazuje na dejavnost društva.
(3) Ime društva ima lahko tudi dodatno sestavino, ki društvo podrobneje označuje. Za dodatno sestavino imena ne velja določba prvega odstavka tega člena, ki se nanaša na uporabo jezika, če:

─ je v slovenščini ali jeziku narodne skupnosti;
─ gre za ime ali del imena mednarodne zveze društev, katere član je društvo, oziroma tujega društva, ki je ustanovitelj podružnice tujega društva v Republiki Sloveniji;
─ gre za osebno ime osebe iz petega odstavka tega člena;
─ gre za tuje besede, ki označujejo dejavnost društva, pa slovenski jezik zanje nima ustreznega izraza;
─ gre za domišljijsko poimenovanje, ali
─ gre za mrtvi jezik.

(4) Ime društva ne sme vsebovati besedne zveze Republika Slovenija.
(5) Če želi društvo kot sestavni del svojega imena uporabljati ime ali del imena državnega organa, lokalne skupnosti, gospodarske družbe ali druge pravne osebe oziroma osebno ime zgodovinske ali znamenite osebnosti, si mora predhodno pridobiti njihovo dovoljenje. Če je oseba umrla, je za uporabo njenega osebnega imena potrebna privolitev njenega zakonca in otrok, če teh ni, pa staršev in potomcev zgodovinske ali znamenite osebnosti do tretjega kolena.
(6) Društvo mora v pravnem prometu uporabljati le svoje registrirano ime.
(7) Društvo, ki meni, da se ime drugega društva ne razlikuje od njegovega registriranega imena, kar povzroča ali bi utegnilo povzročiti nejasnosti v pravnem prometu, ima pravico s pritožbo izpodbijati odločbo o registraciji kasneje registriranega društva. Rok za vložitev pritožbe je šest mesecev od registracije društva.
14. člen
(spori)

(1) Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Enako pravico ima tudi oseba, ki ji je bila prošnja za sprejem v članstvo društva zavrnjena.
(2) Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka prejšnjega člena.
(3) Razveljavitev odločitve organov društva ne pomeni prenehanja pravic, ki so jih na podlagi teh odločitev v dobri veri pridobile tretje osebe.
18. člen
(zahteva za registracijo)

(1) Zahtevi za registracijo društva mora društvo priložiti:
- zapisnik ustanovnega zbora;
- dva izvoda temeljnega akta;
- seznam s podatki ustanoviteljev (osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo in naslov stalnega prebivališča oziroma ime pravne osebe, identifikacijska številka, sedež in naslov sedeža ter osebno ime zastopnika pravne osebe) in njihovimi lastnoročnimi podpisi;
- dokazilo o pridobitvi pravne osebnosti za tuje pravne osebe, ustanoviteljice društva;
- odločitev pristojnega organa pravne osebe, ustanoviteljice društva, o ustanovitvi društva;
- naslov sedeža društva;
- osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnika društva, če v Republiki Sloveniji nima stalnega prebivališča.
(2) Zahtevi za registracijo zveze društev je treba priložiti tudi odločitve zborov članov vseh društev o ustanovitvi zveze društev.
(3) Podatek o pridobitvi pravne osebnosti za domače pravne osebe, ustanoviteljice društva, si pristojni organ pridobi po uradni dolžnosti.
20. člen
(registracija sprememb)

(1) Če društvo spremeni ime, sedež ali druge določbe temeljnega akta, zastopnika ali naslov sedeža društva, mora vložiti zahtevo za registracijo spremembe v 30 dneh od nastale spremembe.
(2) Zahtevi iz prejšnjega odstavka mora društvo priložiti zapisnik seje organa, na kateri so bile sprejete spremembe. Če je bil spremenjen temeljni akt, mora zahtevi priložiti dva izvoda sprememb temeljnega akta ali prečiščenega besedila temeljnega akta.



IV. PREMOŽENJE DRUŠTVA IN FINANČNO POSLOVANJE

29. člen
(predložitev letnega poročila)

(1) Letno poročilo za preteklo poslovno leto mora društvo do 31. marca tekočega leta, v primeru statusne spremembe ali prenehanja društva pa v roku dveh mesecev po spremembi oziroma prenehanju, predložiti Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka, mora društvo, čigar računovodske izkaze mora revidirati revizor, posredovati letno poročilo AJPES do 31. avgusta tekočega leta. Letnemu poročilu mora priložiti tudi oceno revizorja.
(3) AJPES ravna s podatki skladno s predpisi o računovodstvu.

V. DRUŠTVO V JAVNEM INTERESU

30. člen
(pogoji)

(1) Društvu se lahko podeli status društva, ki deluje v javnem interesu, če deluje na področju kulture, vzgoje in izobraževanja, zdravstvenega varstva, socialnega varstva, izvajanja družinske politike, varstva človekovih pravic, varstva okolja, varstva živali, športa, obrambe ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, gospodarstva, kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva ali prehrane, zunanjih zadev, razvoja demokracije ali na drugih področjih, če njihovo delovanje presega interese njegovih članov in je splošno koristno (v nadaljnjem besedilu: društvo v javnem interesu).
(2) Društvu se podeli status iz prejšnjega odstavka, če izpolnjuje naslednje splošne pogoje:
– da njegovi ustanovitelji in člani niso pravne osebe javnega prava;
– da ima dejavnost, ki je v javnem interesu, opredeljeno v temeljnem aktu;
– da je registrirano in deluje najmanj dve leti pred vložitvijo vloge za pridobitev statusa;
– da je sredstva zadnji dve leti pretežno uporabljalo za opravljanje te dejavnosti ter da je redno izvajalo programe, projekte ali druge dejavnosti za uresničevanje namena in ciljev, ki so v javnem interesu;
– da ima izdelane programe bodočega delovanja;
– da lahko izkaže pomembnejše dosežke svojega delovanja.
(3) S posebnim zakonom se lahko podrobneje opredeli področje delovanja oziroma dejavnosti, ki so v javnem interesu, in lahko določijo tudi posebni pogoji za pridobitev tega statusa.

31. člen
(podelitev statusa)

(1) O podelitvi statusa društva v javnem interesu odloči ministrstvo, pristojno za področje, na katerem društvo deluje (v nadaljnjem besedilu: pristojno ministrstvo).
(2) Če društvo prosi za podelitev statusa iz prejšnjega odstavka na več področjih, ki so v pristojnosti več ministrstev, o podelitvi statusa iz prejšnjega odstavka odloči ministrstvo, ki je pristojno za pretežni del dejavnosti društva, po predhodnem soglasju drugih pristojnih ministrstev.
(3) Če društvo prosi za podelitev statusa na področju, za katerega ni pristojno nobeno ministrstvo, o podelitvi statusa društva iz prvega odstavka tega člena kot pristojno ministrstvo odloči ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
(4) O podelitvi statusa društva v javnem interesu mora pristojno ministrstvo v osmih dneh obvestiti pristojni organ.
(5) O pritožbah zoper odločbe pristojnega ministrstva odloča Vlada Republike Slovenije.

V
VIII. NADZORSTVO

51. člen
(nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem posameznih določb tega zakona izvajajo:
– Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve nad določbami tretje alinee prvega odstavka 9. člena, petega odstavka 10. člena, prvega odstavka 20. člena, prvega odstavka 21. člena, prvega odstavka 23. člena, drugega in tretjega odstavka 24. člena tega zakona;
– Davčna uprava Republike Slovenije nad določbami od prvega do šestega odstavka 26. člena tega zakona;
– AJPES nad določbami prvega in drugega odstavka 29. člena tega zakona.
(2) Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve in AJPES izvršujeta pristojnost iz prejšnjega odstavka kot prekrškovna organa.
(3) Inšpekcijski in drugi državni organi in nosilci javnih pooblastil, ki pri izvrševanju svojih nalog ugotovijo kršitve določb zakona iz prve alinee prvega odstavka tega člena, morajo prekrškovnemu organu podati predlog za uvedbo postopka o prekršku.

OSNUTEK

Na podlagi 54. člena Zakona o društvih (Uradni list RS, št. 61/06 in 58/09) izdaja ministrica za notranje zadeve

PRAVILNIK
o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu

1. člen

V Pravilniku o registru društev, registru podružnic tujih društev in evidenci društev v javnem interesu (Uradni list RS, št. 5/07 in 56/08) se v prvem odstavku 3. člena za 3. točko doda nova 4. točka, ki se glasi:

»4. skrajšano ime društva, sprememba skrajšanega imena ter datum in številka odločbe o spremembi;«

Dosedanje 4. do 14. točka postanejo 5. do 15. točka.

Nova 9. točka se spremeni tako, da se besedilo glasi:

»9. osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnikov društva, način zastopanja, meje pooblastil za zastopanje, sprememba zastopnikov, sprememba načina zastopanja, sprememba meje pooblastil za zastopanje ter datum in številka odločbe o spremembi in sprememba osebnih podatkov zastopnikov ter datum in številka odločbe, če je o spremembi izdana odločba;«

V novi 12. točki se besedilo »predpisov, ki urejajo prisilno poravnavo, stečaj in likvidacijo« nadomesti z besedilom »predpisov, ki urejajo insolventnost in prisilno prenehanje«.

V tretjem odstavku se na koncu doda besedilo »ter podatki o pridobitnih dejavnosti društva opredeljenih skladno s predpisi, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti in podatek o glavni dejavnosti društva«.

2. člen

V prvem odstavku 4. člena se črta besedilo: »obeh izvodov« in na koncu doda besedilo »ter ga pretvori v elektronsko obliko«.

V drugem odstavku se črta beseda »en«, besedi »drugi izvod« pa se nadomestita z besedilom »temeljni akt v elektronski obliki«.

3. člen

V prvem odstavku 8. člena se 5. točka spremeni tako, da se glasi:

»5. osebno ime, EMŠO oziroma datum rojstva in spol, državljanstvo ter naslov stalnega prebivališča oziroma začasnega prebivališča zastopnikov društva, način zastopanja, meje pooblastil za zastopanje, sprememba zastopnikov, sprememba načina zastopanja, sprememba meje pooblastil za zastopanje ter datum in številka odločbe o spremembi in sprememba osebnih podatkov zastopnikov ter datum in številka odločbe, če je o spremembi izdana odločba;«

KONČNA DOLOČBA

4. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Vir: Državni zbor

Ključne besede:
ZDru-1B
zakon o društvih
društva
predlog zakona o društvih
društvo
zdru

Zadnji članki iz rubrike:

30.10.2019 15:48:08:
Občasno prirejanje klasičnih iger na srečo

22.10.2019 7:10:39:
Pravilnik o določitvi kriterijev za izkazovanje pomembnejših dosežkov delovanja nevladne organizacije za podelitev statusa nevladne organizacije v javnem interesu na področju dela, družine, socialnih zadev in enakih možnosti

30.9.2019 15:21:47:
Uskladitev ustanovitvenih (temeljnih) aktov društev in zvez društev

30.8.2019 8:30:05:
Sklep o objavi seznama upravičencev do donacij za leto 2019

26.6.2019 14:49:10:
Prejemniki namenitve dela dohodnine za donacije

Najnovejši članki:

13.12.2019 17:40:51:
Novosti Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb v letu 2020

12.12.2019 11:41:11:
Obveznost kategorizacije in označitve nastanitvenih obratov

12.12.2019 13:15:50:
Dovoljenja za oddajanje nepremičnine v turistične namene

12.12.2019 11:28:03:
Poročanje o gostih in prenočitvah

12.12.2019 11:12:22:
DDV in davčno potrjevanje računov pri oddajanju preko posrednikov (Airbnb, Booking...)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT