Avstrija je, poleg Nemčije, v celoti izkoristila možnost 7-letnega prehodnega obdobja na področju prostega gibanja delavcev, ki je bilo dogovorjeno v okviru pristopnih pogajanj novih držav članic EU leta 2004.

V nadaljevanju povzemamo bistvene elemente nove ureditve glede čezmejnega opravljanja storitev z napotenimi delavci. Podrobnejše informacije o odprtju trga delovne sile v Avstriji po 1. 5. 2011 so, v nemškem jeziku, dosegljive v brošuri: http://portal.wko.at/wk/format_detail.wk?angid=1&stid=608745&dstid=686&titel=Der%2cgemeinsame%2cArbeitsmarkt%2cab%2cMai%2c2011

Za vse natančnejše (pravne, davčne, finančne,…) vidike glede posameznega primera se je treba obrniti na pristojne avstrijske organe (Ministrstvo za delo, socialo in varstvo potrošnikov, Ministrstvo za gospodarstvo, družino in mladino, Ministrstvo za finance, Sklad za dopust in odpravnine delavcev v gradbeništvu, Dunajska zdravstvena zavarovalnica, Gospodarska zbornica Avstrije).

Ureditev do 1. 5. 2011

Do 1. 5. 2011 v Avstriji obstajajo 3 oblike dovoljenj za začasno opravljanje storitev z napotenimi delavci, in sicer potrdilo o napotitvi, dovoljenje za napotitev in dovoljenje za zaposlitev.

Za liberalizirane storitve je treba pridobiti potrdilo o napotitvi v EU, ki se ga odda preko elektronske pošte na Centralno koordinacijsko točko za nadzor ilegalnega zaposlovanja (Die Kontrolle der illegalen Arbeitnehmerbeschäftigung oz. KIAB) pri Zveznem ministrstvu za finance (Bundesministerium für Finanzen).

Za opravljanje zaščitenih storitev (vrtnarske storitve, obdelovanje in predelovanje naravnih kamnov, proizvodnja kovinskih konstrukcij in njihovih delov oz. konstrukcij iz lahke kovine, zaščitne službe (varovanje), čiščenje stavb, inventarja in prevoznih sredstev ter nega na domu in socialno varstvo brez nastanitve) treba pri pristojnem avstrijskem Zavodu za zaposlovanje (Arbeitsmarktservice oz. AMS) je treba pridobiti dovoljenje za napotitev, ki se izda za obdobje največ 4 mesecev.

Za področje gradbeništva in sorodnih panog je treba pridobiti delovno dovoljenje, pri čemer pristojni AMS najprej preveri situacijo na trgu dela oz. preveri ali so na voljo avstrijski iskalci zaposlitve s tega področja.

Ureditev po 1. 5. 2011

Prijava napotenih delavcev

Po 1. 5. 2011 slovenski državljani in državljani držav EU, ki so leta 2004 pristopile k EU za začasno[1] opravljanje storitev z napotenimi delavci v Avstriji ne bodo potrebovali več zgoraj navedenih oblik dovoljenj.

Tudi po 1. 5. 2011 bo moralo slovensko podjetje začasno napotene delavce prijaviti na Centralno koordinacijsko točko za nadzor ilegalnega zaposlovanja[2] (KIAB) oz. finančno policijo pri Zveznem ministrstvu za finance (post.zko(at)bmf.gv.at). Obrazec (t.i. KIAB3) je dosegljiv na: http://formulare.bmf.gv.at/service/formulare/inter-steuern/pdfs/9999/kiab3.pdf

Če je v matični državi za zaposlitev napotenega delavca potrebno dovoljenje npr. dovoljenje za bivanje[3], je treba v prijavi navesti kateri pristojni organ je dovoljenje izdal (opravilna številka, datum izdaje in rok trajanja) ali dovoljenje priložiti prijavi (praviloma to velja za državljane tretjih držav).

Prijavo za vsakega napotenega[4] delavca mora podjetje vložiti najmanj en teden pred pričetkom izvajanja del. Kopijo odobrene prijave morajo imeti delavci ves čas bivanja v Avstriji vedno pri sebi.

Upoštevanje avstrijske delovno pravne zakonodaje za napotene delavce

Nov zakon o preprečevanju socialnega in plačnega dumpinga, ki bo stopil v veljavo 1. 5. 2011, določa, da mora tuji delodajalec v času napotitve delavcev v Avstrijo, za le-te spoštovati delovnopravne pogoje v skladu z avstrijsko zakonodajo: plačilo določeno v okviru kolektivne pogodbe za dejavnost, določila o delovnem času, dopustu, itd.

Kot osnovna (minimalna) plača se šteje v kolektivni pogodbi določena minimalna bruto plača brez dodatkov, doplačil, preplačil, nedenarnih prejemkov, upošteva pa se izplačilo nadur ter izplačilo prekomernega dela.

Pri določitvi osnovne plače je izrednega pomena tudi pravilna uvrstitev v ustrezno kolektivno pogodbo in v ustrezen plačilni razred. Priporočamo nasvet strokovnjaka, ki ima s tovrstnimi opravili izkušnje.

Od 1. 5. 2011 bo neplačevanje tujih napotenih delavcev v skladu z veljavnimi avstrijskimi kolektivnimi pogodbami kaznivo.

Nespoštovanje plačila osnovne oz. minimalne plače se kaznuje, in sicer z:

-         1.000 do 10.000 EUR, če se ugotovijo kršitve pri manj kot 3 delavcih,

-         2.000 do 20.000 EUR, če gre za ponovitev kršitve ali kršitev pri več kot 3 delavcih,

-         4.000 do 50.000 EUR, če gre za ponovitev kršitve pri več kot 3 delavcih.

V primeru hujših ali ponavljajočih se kršitev se lahko podjetju prepove opravljati dejavnost za najmanj eno leto. V najhujših primeru se mu lahko odvzame obrtno dovoljenje.

Za področje gradbeništva je treba upoštevati tudi vplačila v Sklad za dopust in odpravnine gradbenih delavcev (Die Bauarbeiter- Urlaubs- und Abfertigungskasse oz. BUAK), ki trenutno znašajo najmanj 33,67 EUR na delavca na dan.

Zahtevani dokumenti v primeru nadzora napotenega delavca

Zakon predvideva, da morajo napoteni delavci ob morebitni kontroli med drugim izkazati, da je njihova plača v skladu z avstrijskimi kolektivnimi pogodbami. Dokumenti o plači morajo biti v nemškem jeziku.

Med »ustrezne dokumente« (ki dokazujejo ustrezno višino plače) sodijo pogodba o delu (Dienstvertrag), potrdilo o bančnih nakazilih in potrdilo o pravicah in obveznosti med delavcev in delodajalcem, ki ga izda delodajalec in ki med drugim vsebuje tudi navedbo plačila (t.i. Dienstzettel).

Podrobnejše informacije o t.i. Dienstzettel-u so dosegljive na: portal.wko.at/wk/format_detail.wk

Delavci morajo imeti ves čas napotitve pri sebi tudi nekatera druga dokazila:

-         obrazec A1 oz. E101 (potrdilo o urejenem socialno-zdravstvenem zavarovanju, ki ga izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije),

-         kopijo potnega lista,

-         kopijo odobrene prijave napotitve,

-         kopijo pogodbe z naročnikom t.j. avstrijskim partnerjem,

-         potrdilo o priglašeni dejavnosti (če je to potrebno),

-         kopijo slovenskega obrtnega dovoljenja (event.),

-         kopijo pogodbe o zaposlitvi (event.).

Priglasitev dejavnosti

Pred začetkom opravljanja dejavnosti v Avstriji mora slovensko podjetje/podjetnik preveriti ali gre za regulirano dejavnost.

Seznam reguliranih dejavnosti je dosegljiv na: http://www.bmwfj.gv.at/Unternehmen/Gewerbe/Documents/Liste%20reglementierte%20Unternehmenst%C3%A4tigkeiten.pdf

V primeru regulirane dejavnosti je treba najprej opraviti prijavo in priglasiti dejavnost na Zveznem ministrstvu za gospodarstvo, družino in mladino (Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend).

Za odobritev priglasitve je tako treba predložiti dokaze o zahtevanih kvalifikacijah oz. potrdilo o vsaj 2 letnem opravljanju dejavnosti v zadnjih 10-tih letih.

V primeru samostojnega podjetnika, je treba predložiti, v originalu ali overovljeni kopiji v overovljenem nemškem prevodu, še:

- potrdilo o državljanstvu,

- EU potrdilo (ki ga izda pristojni organ v državi porekla; upravičenost opravljanja poklica),

- dokazila o poklicni kvalifikaciji,

- pri varnostnih dejavnostih (poklicni detektivi, varnostniki, nadzorniki,..), orožarni dejavnosti in postavitvah alarmnih naprav pa še potrdilo o nekaznovanosti.

Če gre za pravno osebo (družba) je treba predložiti naslednje dokumente:

-         priloge glede pravne osebe:

• EU-potrdilo,
• potrdilo o dosedanjem opravljanju dejavnosti (npr. izpis iz registra AJPES),
• izpisek iz registra podjetij/ trgovinskega registra/ sodnega registra.

-         priloge glede zakonsko odgovornih zastopnikov pravne osebe:

• dokazilo o državljanstvu,
• dokazilo o poklicnih kvalifikacijah.

Prijavo oz. obrazec s potrebnimi dokazili se pošlje po pošti na Bundesministerium für Wirtschaft, Familie und Jugend, Abteilung I/9, Stubenring 1,1011 Wien ali na e-mail: post(at)i9.bmwfj.gv.at.

Ministrstvo v postopku priglasitve dejansko ugotavlja ali je tuje podjetje/podjetnik v matični državi upravičen do opravljanja te dejavnosti oz. ali ima za opravljanje dejavnosti v Avstriji ustrezne oz. primerljive kvalifikacije. Ministrstvo praviloma odloči v roku enega meseca po prejetju vloge, najkasneje v roku dveh mesecev.

Priglasitev je treba obnavljati na letni ravni.

Kontaktna oseba na ministrstvu za gospodarstvo, družino in mladino je mag. Manfred Steiner (e-mail: manfred.steiner(at)bmwfj.gv.at, telefon: + 43 1 71100 5926)

Podrobnejše informacije glede priglasitve dejavnosti in obrazci za priglasitev dejavnosti so dosegljivi na spletni strani: http://www.bmwfj.gv.at/Unternehmen/Gewerbe/Seiten/GewerbeausübungdurchUnternehmenausanderenEUEWR-Staaten.aspx

[1] Začasnost opravljanja storitev se presoja od primera do primera. Pri tem se upošteva čas trajanja, pogostost, redno vračanje in kontinuiteta storitve.

[2] Centralna koordinacijska točka za nadzor ilegalnega zaposlovanja (KIAB) po novem sicer nosi naziv finančna policija.

[3] Državljani EU lahko v Avstriji bivajo do treh mesecev brez dovoljenja. Vedno pa morajo imeti s seboj osebni dokument s fotografijo. V primeru bivanja daljšega od treh mesecev, se je treba prijaviti na uradu pristojnem za prijavo prebivalcev (Standesamt). Prijavo prihoda in bivanja v Avstriji je potrebno opraviti pri pristojnem organu v roku 3 dni od prihoda.

[4] Napotitev je treba razlikovati od posojanja delavcev, pri kateri so delavci na voljo/na razpolago za delovni učinek tretjemu. V primeru posojanja delavcev veljajo strožje zakonske določbe, urejene v posebnem zakonu: www.jusline.at/Arbeitskraefteueberlassungsgesetz_(AUeG).htm

Vir: Veleposlaništvo Republike Slovenije Dunaj