Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 30.5.2011 15:45:39

Vlada sprejela Mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma Racunovodja.com

Vlada Republike Slovenije je na 136. redni seji, ki je potekala 26. maja, sprejela Mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-B), ki ga je Državnemu zboru RS predložila skupina poslancev (prvopodpisani Radovan Žerjav).

Po mnenju skupine poslancev je v interesu javnosti, poslovnih subjektov, upnikov, delavcev in državne uprave, da se ve, katera slovenska podjetja in posamezniki in v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v davčnih oazah. S predlaganim zakonom želijo doseči javnost podatkov o transakcijah, ki potekajo med našo državo ter državami oziroma območji, ki so določena kot »off shore območja«. Ta cilj bi dosegli z novima določbama, in sicer, da je Urad RS za preprečevanje pranja denarja dolžan informacijo in določene podatke o taki transakciji objaviti na svojih spletnih straneh, potem ko bi jih zavezanci sporočali Uradu.

Osnovni cilj zakona naj bi bil doseči, da se javno objavi katera slovenska podjetja in posamezniki in v kakšnem obsegu poslujejo s subjekti s sedežem v off shore centrih in davčnih oazah, podatke o teh podjetjih pa naj bi na svoji spletni strani objavil Urad RS za preprečevanje pranja denarja. Preden bi Urad takšne podatke objavil, bi jih moral najprej pridobiti. Zato bi v skladu s predlogom zakona, Urad te podatke pridobival na podlagi dopolnitve prvega odstavka 38. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT), po kateri bi morali zavezanci poleg gotovinskih transakcij, ki presegajo 30.000 eurov, Uradu sporočati tudi podatke o vsaki transakciji iz drugega odstavka 22.a člena obstoječega ZPPDFT. Navedeno bi pomenilo, da bi zavezanci morali Uradu sporočati podatke o vsaki transakciji svojih strank s subjekti iz držav v katerih ne veljajo ustrezni ukrepi za preprečevanje in odkrivanje pranja denarja ter financiranje terorizma ali se le-ti ne izvajajo v zadostni meri, saj drugi odstavek tega člena napotuje prav na te države. Z dopolnitvijo 38. člena ZPPDFT pa v obveznost sporočanja ne bi bile zajete transakcije s subjekti iz držav iz "off shore" področij in držav s pomanjkljivo zakonodajo na področju obdavčenja ali "davčne oaze", kar se sicer želi doseči s predlagano dopolnitvijo, saj te države niso zajete v 22.a členu ZPPDFT. Če bi hoteli doseči, da se Uradu sporočajo tudi transakcije z državami iz off shore področij in davčnih oaz bi morali torej drugače definirati dopolnitev 38. člena ZPPDFT.

Sicer pa je ZPPDFT usklajen z mednarodnim standardom FATF, ki priporoča, da zavezanci uradom sporočajo podatke o sumljivih ali neobičajnih transakcijah, ZPPDFT pa je še strožji, ker nalaga tudi obveznost sporočanja gotovinskih transakcij, ki presegajo določen znesek, trenutno je to 30.000 eurov. Sorodni tuji uradi iz držav Belgije, Irske in Švedske, ki so v predlogu zakona navedene kot primerjalni prikaz pravne ureditve v drugih pravnih sistemih, od zavezancev ne prejemajo podatkov o mednarodnih nakazilih v off shore področja ali davčne oaze, prav tako pa jim njihovi zavezanci ne sporočajo gotovinskih transakcij. V svetu namreč obstaja le nekaj večjih držav, v katerih zavezanci sporočajo uradom tudi podatke o mednarodnih nakazilih (med njimi ni držav članic EU), vendar imajo za izvajanje takšnega sporočanja na razpolago drago računalniško opremo, Uradi pa imajo za analizo teh transakcij na voljo ustrezno analitično programsko opremo.

Vlada RS je sicer mnenja, da bi bili podatki o nakazilih v off shore centre in davčne oaze koristni pri analizi zadev, ki jih obravnava Urad RS za preprečevanje pranja denarja, vendar pa bi morali biti pri morebitnem določanju kakršnihkoli seznamov držav in transakcij, ki bi jih zavezanci sporočali Uradu RS za preprečevanje pranja denarja, izredno previdni in zavzeti selektiven pristop (država Ciper, ki je na seznamu off shore je npr. članica EU), oceniti pa bi bilo potrebno tudi stroške, ki bi nastali zaradi uvedbe nove obveznosti sporočanja podatkov Uradu.

Tudi glede predlagane ureditve o objavi tovrstnih transakcij, če zanemarimo vprašanje objave konkretnih podatkov določenih subjektov z vidika Zakona o varstvu osebnih podatkov, na svetovnem spletu, imamo naslednje pomisleke:

V zvezi z javno objavo poslovnih subjektov, ki poslujejo s temi državami se pojavlja vprašanje, ali se ne bo z javno objavo te poslovne subjekte postavilo v neenakopraven položaj, oziroma ali je ukrep javne objave sorazmeren s ciljem, ki ga tudi zasleduje predlog zakona, tj. preprečevanje pranja denarja in davčnih utaj ter vplivanje na poslovne odločitve drugih poslovnih subjektov. Poleg tega se posamezne države na sezname na novo uvrščajo ali brišejo, kar bi bilo potrebno upoštevati v predlog zakona, upoštevati bi bilo potrebno tudi roke oziroma čas javnih objav.

Vlada Republike Slovenije je mnenja, da bi bilo potrebno, če bi želeli doseči večjo učinkovitost pri preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tudi z morebitnimi dodatnimi obveznostmi sporočanja podatkov Uradu, učinkovitejši nadzor nad zavezanci za izvajanje Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter tesnejše sodelovanje nadzornih organov, pripraviti celovito in domišljeno rešitev v okviru že predvidenih sprememb Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki jih pripravlja Urad RS za preprečevanje pranja denarja.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

20.5.2020 14:14:59:
Letni obračun DDPO in DohDej

19.5.2020 16:54:38:
Javni sektor: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela od 11. 5. 2020 dalje – epidemija COVID-19

19.5.2020 16:44:08:
Solidarnostna pomoč na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT