Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 2.11.2011 12:10:21

Vlada sprejela mnenje k zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - KZ-1B)

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela mnenje k zahtevi Državnega sveta RS, da Državni zbor RS ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika - KZ-1B) Racunovodja.com

Vlada RS je sprejela mnenje k zahtevi Državnega sveta, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B).

Državni svet je na 35. izredni seji, 25. 10. 2011, ob obravnavi Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (KZ-1B), ki ga je Državni zbor sprejel na 32. redni seji, 18. 10. 2010, sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o Zakonu spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika (v nadaljnjem besedilu KZ-1B).

Vlada meni, da razlogi, s katerimi so predlagatelji utemeljili zahtevo za ponovno odločanje (veto), nimajo podlage, niti v načinu priprave niti v vsebini posameznih določb, kot so bile (z amandmaji Odbora Državnega zbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje, sprejetimi v drugi obravnavi Predloga KZ-1B) sprejete v končnem besedilu KZ-1B.

I. PODLAGE ZA PRIPRAVO ZAKONA

Trditev Državnega sveta v predlogu za veto, da so spremembe novele KZ-1B politično in ne pravno argumentirane, nimajo nobene podlage, saj so spremembe zakona nastajale in se strokovno usklajevale skozi triletno časovno obdobje, načrtno in premišljeno1.

Vlada Republike Slovenije ne more sprejeti splošnega očitka predlagateljev veta, da bi »morale biti spremembe KZ-1 pripravljene bolj celovito, premišljeno, utemeljeno in ob upoštevanju prakse v čim večji meri«. V strokovno razpravo na opisanih podlagah so namreč bile vključene vse pravne fakultete in inštituti s področja kazenskega prava, sodišča in državna tožilstva in vsi organi odkrivanja kaznivih dejanj, veliko število njihovih pripomb in predlogov pa je bilo vključenih v predlog zakona.

Predlog in pripombe so proučile tri delovne skupine, v katerih so sodelovali predstavniki iz vrst akademske kazenskopravne stroke in praktikov (sodnikov, državnih tožilcev, odvetnikov, policije in Računskega sodišča RS). Na podlagi sklepov, stališč in usmeritev delovnih skupin, je Svet za kaznovalno pravo pri ministrstvu sprejel izhodišča za obsežnejše noveliranje KZ-1.

Obsežnejša sprememba in dopolnitev Kazenskega zakonika je bila nujno potrebna zaradi številnih sistemskih pripomb, ki so jih kazenskopravni strokovnjaki posredovali že ob sami uveljavitvi zakonika, predvsem pa zaradi nedorečenosti in pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi ter so jih pristojni organi odkrivanja, pregona in sojenja zaznali pri dosedanji uporabi zakonika ter nas nanje opozorili in tako predlagali spremembe. Poleg tega pa je bilo potrebno zakonske določbe prilagoditi tudi pravnem redu Evropske unije in zavezujočimi mednarodnim pravnim aktom, ki jih je Slovenija dolžna na ustrezen način uveljaviti v svoji kazenskopravni ureditvi.

Spremembe so pravno utemeljene in vsebinsko temeljijo na treh sklopih, ki so izključno strokovne narave:

1. Pomisleki večinskega dela stroke k posameznim rešitvam v KZ-1:

Večinski del kazensko-pravne stroke se je zavzemal celo za to, da je potrebno pristopiti k pripravi novega Kazenskega zakonika, saj je po njihovem mnenju KZ-1 v osnovnem besedilu vsebinsko »necelovit« oz. nekonsistenten. Ker se Vlada Republike Slovenije zaveda, da takšen pristop ne bi prispeval k pravni varnosti in stanovitnosti prakse, je bila sprejeta odločitev, da pristopimo k pripravi novele, ki bo sledila sistematiki KZ-1 ter da se predlagane nujne spremembe vključijo v novelo. Nekateri instituti splošnega dela KZ-1 namreč niso celovito izpeljani, zato jih je novela KZ-1B morala dograditi.

Npr. Trenutno veljavni Kazenski zakonik ne ureja ukrepov obveznega psihiatričnega zdravljenja neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev, predvideno je bilo, da bi to vprašanje uredil posebni zakon, ki ga avtorji KZ-1 niso nikoli pripravili. Enako je stanje na področju obravnave mladoletnih storilcev kaznivih dejanj. Zato KZ-1B na novo ureja ti dve področji, s čimer se strinja tako večinski del kazensko-pravne stroke kot tudi psihiatrična stroka. V prenovljeno ureditev je vključena ustanovitev posebnega specializiranega in centraliziranega forenzičnega psihiatričnega oddelka zdravstvenega zavoda, ki bo ustrezal posebnim zdravstvenim in varnostnim pogojem. Novela prav tako celoviteje ureja prehodni režim uporabe določb prejšnjega Kazenskega zakonika v zvezi z mladoletnimi storilci kaznivih dejanj, hkrati pa je v strokovno usklajevanje bil posredovan tudi že osnutek novega zakona o obravnavi mladoletnih storilcev kaznivih dejanj in prekrškov.

Poleg tega se s KZ-1B teoretično in primerjalno pravno ustrezneje določajo ali dopolnjujejo in usklajujejo tudi drugi pomembni instituti Splošnega dela KZ-1, kot so: veljavnost zakonika za kazniva dejanja strojena v tujini, skrajna sila in s tem povezana dejanska zmota, malomarnost, izključitev kaznivosti in udeležba.

2. Predlogi iz prakse:

Novela KZ-1B je bila nujna tudi zaradi prejetih pripomb in predlogov kar na 147 členov veljavnega KZ-1 iz sodniških in državnotožilskih vrst, ki so opozarjali na pomanjkljivosti v posameznih določbah. Gre na primer za take pomanjkljivosti, da je na področju gospodarskega kriminala prihajalo celo do nepotrebnih oprostilnih sodb zaradi zlorab položaja pri opravljanju gospodarske dejavnosti ali oškodovanja upnikov. Zato se ni mogoče strinjati z navedbo iz obrazložitve predlaganega veta, da bi morali pri pripravi novele v večji meri upoštevati prakso, kajti tako vlada ko tudi državni zbor sta sledila predlogom, ki so izhajali iz prakse.

Za potrebe prakse se spreminjajo tudi določbe o denarni kazni tako, da omogočajo pogostejše izrekanje, širijo se možnosti odvzema premoženjske koristi in določanja alternativnega načina izvršitve kazni že v sodbi.

3. Uskladitev z mednarodnimi akti:

Razlog za veliko število spremenjenih ali dopolnjenih določb so spremenjene podlage v pravnem redu EU in zavezujoči mednarodni pravni akti. Ob tem je treba opozoriti, da je Republika Slovenija že prejela opomin Evropske komisije zaradi zamude pri implementaciji direktive v zvezi z varstvom okolja. Dosegli smo odlog odločanja do 17. 11. 2011, z napovedjo, da bodo do takrat sprejete ustrezne spremembe KZ-1. Če novela KZ-1B zaradi veta do takrat ne bo objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, sledi postopek, katerega posledica je lahko za Republiko Slovenijo dokaj visoka denarna kazen (pavšalna kazen do treh milijonov evrov ter dodatno še do 37.000 evrov za vsak dan zamude).

II. GLEDE NAMENOV, KI BI JIH DOSEGEL SPREJETI KZ-1B

Temeljni namen predlaganega in sprejeta zakona je poleg odprave opisanih strokovnih napak in številnih redakcijskih pomanjkljivosti predvsem izboljšanje podlag zlasti za pregon gospodarskih, korupcijskih in ostalih hudih kaznivih dejanj.

Sprejeti (in z vetom zadržani) KZ-1B, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku (ZKP-K) in Zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora (ZOPNI) ter že veljavni ZDT-1, ZS-J in ZSS-J (ki z organizacijskega vidika omogočajo specializacijo organov odkrivanja, pregona in sojenja) namreč predstavljajo zaokroženo in usklajeno celoto, ki mora v skladu z zahtevami javnosti in stroke, zagotoviti vsebinski, procesni in organizacijski okvir za večjo učinkovitost kazenskih postopkov.

V tem sklopu zagotavljajo navedeni med seboj povezani in usklajeni predpisi:

  • KZ-1B med natančnejšo definicijo in dopolnitve opisov kaznivih dejanj zoper gospodarstvo, nova kazniva dejanja (zlasti oškodovanje javnih sredstev) in uskladitev znakov številnih kaznivih dejanj z gospodarskim razvojem (zlasti glede kartelov, v stečajnih in drugih insolvenčnih postopkih, pri zlorabi negotovinskih plačilnih sredstev) ter razširitev pojma gospodarske dejavnosti in pomembne spremembe ter izboljšave tudi na drugih področjih, kot je natančneje pojasnjeno v nadaljevanju;
  • ZKP-K možnosti za pospešitve predkazenskih in kazenskih postopkov na podlagi sporazuma o krivdi in priznanja krivde; v vsakem kazenskem postopku pa zaradi uvedbe predobravnavnega naroka, ki bo prispeval k hitrejšemu teku glavne obravnave;
  • ZOPNI z novimi instituti v zvezi z nezakonito pridobljenim premoženjem, ki presega premoženjsko korist, pridobljeno s konkretnim kaznivim dejanjem ali zaradi njega (finančna preiskava, začasno zavarovanje oziroma zaseg nezakonito pridobljenega premoženja, civilni postopek odvzema takega premoženja z obrnjenim dokaznim bremenom).

Le hkratna in usklajena uveljavitev oziroma uporaba teh zakonov, v povezavi z že sprejetimi organizacijskimi spremembami (ustanovitev Nacionalnega preiskovalnega urada, Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije in specializiranih oddelkov sodišč) omogoča doseganje načrtovanih učinkov. Zato bi vsakega izmed navedenih treh bistveno omejila, če ne celo povsem izničila zakonodajna prizadevanja za izboljšanje stanja pri pregonu storilcev kaznivih dejanja, zlasti s področja gospodarskega kriminala in korupcije.

Z vetom na KZ-1B so državni svetniki postavili pod vprašaj zaključek in posledično izvajanje reforme kazenskega pravosodja, istočasno pa lahko ob neuveljavitvi KZ-1B nastanejo tudi posledice na področju gospodarskega kriminala, varstva otrok in mladine pred spolnim izkoriščanjem, varstva okolja in mednarodnem pravu.

Glede na navedeno Vlada Republike Slovenije predlaga Državnemu zboru Republike Slovenije, da v ponovnem odločanju o KZ-1B zakon podpre.

 


1 Za pripravo pravnih podlag za spremembe in dopolnitve KZ-1 so bile oblikovane tri delovne skupine, z udeležbo predstavnikov iz vrst akademske kazensko-pravne stroke in praktikov: za splošni del, za posebni del in za javnofinančna kazniva dejanja.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

7.5.2020 14:17:57:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

22.5.2020 9:02:44:
Preverjanje višine prejetih povračil nadomestila plače (ZRSZ)

21.5.2020 10:40:06:
Subvencioniranje delovnega časa nadomešča ukrep subvencioniranja čakanja na delo

20.5.2020 14:14:59:
Letni obračun DDPO in DohDej

19.5.2020 16:54:38:
Javni sektor: Povračilo stroškov prevoza na delo in z dela od 11. 5. 2020 dalje – epidemija COVID-19

19.5.2020 16:44:08:
Solidarnostna pomoč na podlagi četrte alineje 4. točke 40. člena Kolektivne pogodbe za negospodarske dejavnosti (KPND)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT