Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 1.2.2012 13:02:12

Predlogi nove zdravstvene zakonodaje

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predlogi nove zdravstvene zakonodaje

Zakoni oz. predlogi zakonov, ki so jih v letu 2011 pripravljali na ministrstvu za zdravje, temeljijo na zagotavljanju solidarnosti, skladnosti slovenske zakonodaje z evropskimi direktivami in drugo zakonodajo v Republiki Sloveniji in uresničitvi drugih osnovnih načel, na katerih temelji zdravstveni sistem. Osnovna zakonska izhodišča se nanašajo na ukrepe, ki bodo zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema v okviru finančne vzdržnosti ter omogočali tudi razvoj zdravstvenega sistema.

V letu 2011 sta bila v javni razpravi in sprejeta na Vladi RS dva zakona, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah in Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva.

Na novo pa so bili v letu 2011 spisani predlogi štirih zakonov, ki še niso bili predstavljeni javnosti: Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), Zakon o zdravstveni dejavnosti, Zakon o lekarniški dejavnosti in Zakon o medicinskem izvedenstvu.

1. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pacientovih pravicah

Predlagani zakon natančneje in jasneje ureja pravico do spoštovanja pacientovega časa ter pravico do drugega mnenja, spreminja oziroma dodaja nadzor nad zastopniki pacientovih pravic, Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic in celotnim izvajanjem zakona.

Z željo po zagotavljanju čim krajših čakalnih dob ter transparentnosti pri dostopu do zdravstvenih storitev, je pravica do spoštovanja pacientovega časa, ki ureja čakalni čas, čakalno dobo ter čakalne sezname pregledneje urejena, hkrati pa nespoštovanje določb pomeni storitev prekrška. Pravica do drugega mnenja je zaradi težav pri izvajanju zahtevala spremembo, kjer se določneje opredeli kje in kdaj se lahko drugo mnenje uveljavlja, kdo ga lahko poda ter kdaj se drugo mnenje financira iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Dodan je nadzor nad Komisijo Republike Slovenije za varstvo pacientovih pravic, ki do sedaj ni bil urejen, kar se je v praksi pokazalo kot pomanjkljivost, ter delno spremenjen nadzor nad zastopniki pacientovih pravic, ki širi razrešitvene razloge ter uvaja možnost izrednega nadzora nad zastopniki.

Inšpekcijski nadzor bo v pristojnosti Zdravstvenega inšpektorata Republike Slovenije, Informacijskega pooblaščenca ter Inšpektorata Republike Slovenije za kulturo in medije. Dodane so tudi nove prekrškovne določbe, ki omogočajo učinkovitejši nadzor nad zakonom.

1. Vodenje čakalnih seznamov, čakalna doba in čakalni čas

S predlaganim besedilom novele ZPacP se celovito spreminja in ureja pravica do spoštovanja pacientovega časa, določa se zagotavljanje ustreznih oblik in načinov naročanja na zdravstvene storitve in definirana se posamezne stopnje nujnosti.

2. Pravica do drugega mnenja

Predlaga se uveljavljanje pravice do drugega mnenja na vseh treh ravneh zdravstvene dejavnosti, uveljavljata jo lahko pacient ali lečeči zdravnik in omogočeno je samostojno odločanje o uveljavljanju notranjega, zunanjega oz. drugega mnenja iz tujine. Pod določenimi pogoji to pravico krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

3. Obveznost izvajalca zdravstvene dejavnosti pri zagotavljanju kakovostne in varne zdravstvene oskrbe

Predlaga se uvedba aktivnega pristopa izvajalcev pri zagotavljanju primerne, kakovostne in varne zdravstvene oskrbe.

4. Omogočanje verske duhovne oskrbe

Na podlagi odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije predlagana sprememba ureja oblike izražanja vere pacientov ter pacientovih ožjih družinskih članov in bližnjih oseb pri izvajalcih v okviru.

5. Pojasnilna dolžnost ter privolitev v estetski medicinski poseg

Predlaga se posebna ureditev pojasnilne dolžnosti za estetske medicinske posege, predlaga se uvedba starostne omejitve glede privolitve ter prepoved nadomestne privolitve zakonitega zastopnika in skrbnika v estetski medicinski poseg.

6. Nadzor nad zastopniki pacientovih pravic in Komisijo RS za varstvo pacientovih pravic

Predlaga se uvedba novega nadzora Ministrstva za zdravje nad delom predsednika in članov Komisije RS za varstvo pacientovih pravic in uvedba drugačnega nadzora nad zastopniki pacientovih pravic.

7. Nadzor nad zakonom

Predlaga se uvedba novega inšpekcijskega nadzora nad zakonom ter širi prekrškovne določbe. Višina oziroma razponi glob ostajajo nespremenjeni.

2. Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva

Ministrstvo za zdravje je skupaj z Inštitutom za varovanje zdravja RS pripravilo predlog zakona, ki je bil v javni razpravi dvakrat, avgusta in novembra 2011. Z vidika stroke je nujno potreben, saj vpeljuje jasno, predvidljivo in sodobno ureditev postopkov za izvajanje zahtev veljavnih predpisov na področju zdravstva ter omogoča pravno podlago za kakovostno, prijazno in učinkovito poslovanje v zdravstvu.

Predlog zakona tako na novo opredeljuje obdelavo osebnih podatkov pacientov in širi namen obdelave oz. kakršnokoli delovanje s podatki, vključno zajem, obdelavo in vpogled. Ureja tri sklope zbirk: osnovno zdravstveno dokumentacijo, centralni register podatkov o pacientih in druge zbirke. Zbirka, ki je nova, je Centralni register podatkov, ki se vodi za vse paciente, ki so koristili zdravstveno oskrbo v RS, ne glede na vir financiranja oskrbe. Zakon opredeljuje elektronsko poslovanje, določa pa tudi ustanovitev Centra za informatiko v zdravstvu, opredeljuje tudi enotne metodološke smernice in navodila, da bodo obravnavani podatki enotni in primerljivi.

Zakon poleg zagotavljanja zdravstvenega varstva, statistike in raziskovalnih namenov uvaja tudi namen upravljanja zdravstvenega sistema, mrliško-pregledne in sodno-medicinske obravnave.

Ureja tri sklope zbirk, ki so uporabljane v zdravstvu: osnovna zdravstvena dokumentacija, centralni register podatkov o pacientih, druge zbirke iz priloge. Za vsako zbirko zakon opredeljuje namen, vsebino, roke in upravljavca ter upravičence do podatkov.

1. CRP - Centralni register podatkov

Centralni register podatkov o pacientih je nova zbirka, katere namen je omogočiti pooblaščenim izvajalcem vpogled v zdravstvene podatke posameznika zaradi nudenja nujne medicinske pomoči in druge zdravstvene oskrbe (na primer cepljenje, alergije, nosečnost). Register se vodi za vse paciente, ki so koristili zdravstveno oskrbo v RS, ne glede na vir financiranja oskrbe.

2. Elektronsko poslovanje

Pomemben cilj, ki ga želimo z zakonom doseči, je zagotovitev sodobnega sistema uporabe informacijske tehnologije in zagotavljanja informacijske varnosti (celovitosti, zanesljivosti, dostopnosti in zasebnosti podatkov) v njenem najširšem pomenu.

Tako gre za uporabo sodobne informacijsko-komunikacijske podpore od zajema, hrambe in obdelave podatkov, za zagotavljanja varstva zdravstvenih osebnih podatkov ter za omogočanje elektronskega poslovanja pacienta.

3. CIZ - Center za informatiko v zdravstvu

Zakon določa ustanovitev centra za informatiko v zdravstvu, ki za področje zdravstvenega varstva (poleg drugih nalog) zagotavlja elemente enotnosti zdravstvenega informacijskega sistema in opredeljuje enotno informacijsko komunikacijsko infrastrukturo za upravljanje podatkov v zdravstvu.

4. Revizija sedanjih zbirk (v prilogi zakona)

Priloga predloga zakona modernizira in ureja zbirke osebnih podatkov s področja zdravstva. Trenutno veljavni Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (ZZPPZ) ureja celo paleto zbirk podatkov, pri čemer je vprašljivo, če so vse sploh potrebne in ali so res zaživele v praksi. Zato je bilo potrebno sodobnim zahtevam in ugotovitvam iz prakse ustrezno prilagoditi predvsem prilogo novega zakona.

5. Enotne metodološke smernice in navodila

Z namenom enotnosti in primerljivosti zbranih podatkov, zakon predvideva določitev enotnih metodoloških smernic, ki opredeljujejo: enotne definicije, klasifikacije in šifrante, način upravljanja in obdelavo podatkov in ukrepe varnih postopkov obdelave podatkov. Zakon določa tudi metodološka navodila, ki pomenijo podrobnejša navodila za upravljanje posamezne zbirke.

3. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ)

Zakon zagotavlja ustreznost virov financiranja posameznih vsebin, ki se sedaj financirajo iz sredstev, zbranih v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja, ter racionalnost in preglednost porabe javnih sredstev v smislu financiranja storitev, ki v največji možni meri zadovoljujejo potrebe državljanov. Sledi ciljem diverzifikacije virov in uravnoteženosti zbiranja sredstev za financiranje zdravstvenih storitev ter v skladu s tem na novo opredeljuje obveznosti države in proračuna do zagotavljanja pravic na področju zdravstva. Zasleduje cilja racionalnosti in stroškovne učinkovitosti, povezovanja institucij, kadar gre za opravljanje istega dela, ter v Republiki Sloveniji sistemsko uvaja vrednotenje zdravstvenih tehnologij. Zakon na novo opredeljuje nekatere kategorije zavarovancev, osnove za določene pravice ter pravice, ki pripadajo določenemu zavarovancu.

1. Zagotavljanje dostopnosti do zdravstvenih storitev

V Sloveniji so doplačila za zdravstvene storitve zelo visoka in znašajo od 5% do 95% cene posameznih zdravstvenih storitev. Doplačila krije DZZ, ki iz številnih razlogov slabša dostopnost državljanov do zdravstvenih storitev. Ena poglavitnih usmeritev nove zakonodaje zagotovitev dostopnosti državljanov do zdravstvenih storitev preko oblikovanja košarice pravic ter njenega financiranja iz javnih sredstev.

Zakon v ta namen prerazporeja pravice iz zdravstvenega zavarovanja na:

1. pravice, ki nimajo zdravstvene narave, temveč so po svoji vsebini socialne in jih je potrebno redefinirati in zagotoviti iz drugih virov (posmrtnine, pogrebnine)

2. pravice, ki imajo zdravstveno naravo, vendar so v svoji vsebine nesmiselne in jih zakona ukinja (bolniška nadomestila za začasno zadržanost z dela zaradi bolezni za brezposelne)

3. pravice, ki se morajo zaradi neskladnosti z evropskimi direktivami financirati iz proračuna in ne iz javne blagajne (kritje bolniškega nadomestila za krvodajalce na dan, ko darujejo kri)

4. pravice, ki ne spadajo v zdravstveno blagajno zaradi neskladnosti z drugimi področji (spadajo pod sektor šolstva ali raziskovanja) in ker zaradi svoje vsebine ne spadajo v financiranje iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja (raziskovanje in razvoj, financiranje specializacij)

5. pravice, ki so zdravstvene narave, vendar je njihova dodana vrednost za zdravje na porabljeno enoto sredstev prenizka, da bi jih lahko vključili v osnovno košarico pravic: nekateri nenujni reševalni prevozi, zdraviliška zdravljenja, ki niso nadaljevanje bolnišničnega zdravljenja, zdravila po sistemu terapevtskih paralel, nadstandard zdravstvenih storitev in ostalih pravic.

6. pravice, ki spadajo med zdravstvene pravice, ki imajo dokazano pozitiven učinek na zdravje in so v sedanjem sistemu financiranja iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja krite le v določenem deležu, bodo v novem zakonu v celoti krite iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja.

V skladu s prerazporeditvijo pravic zakon ustrezno ureja tudi vire financiranja. Pravice, ki so vključene v osnovno košarico pravic, bodo v celoti financirane iz javnih sredstev, ostale se financirajo v okviru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, kjer se zavarovalni produkti in premije oblikujejo na trgu, v skladu z aktuarskimi izračuni. Zavarovalni produkti lahko zajemajo vse storitve, ki niso vključene v osnovno košarico pravic in jih izvajajo bodisi zasebni izvajalci bodisi izvajalci v javni zdravstveni mreži.

Takšna rešitev v zakonu prinese številne posledice, kot so ukinitev vmesne liste ter uvedba terapevtskih paralel. Predlagana ureditev tudi razreši vprašanje spoštovanja evropske zakonodaje s področja konkurenčnosti.

2. Zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicne bolezni

Zakon bo omogočal zavarovanje za poškodbe pri delu in poklicne bolezni študentom, ki se izobražujejo v R Sloveniji, raziskovalcem in iskalcem zaposlitve, predvsem iz držav članic EU, Švice in EGP.

Opredeljuje razširitev osnov za plačilo prispevka za zavarovanje za poškodbo pri delu in poklicne bolezni in sicer razširja osnove za plačilo tega prispevka na vse dohodke iz dela v skladu s predpisi, ki urejajo dohodnino.

3. Večja avtonomnost in nova organizacija Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije

Ureditev organizacije ZZZS sledi ureditvi Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Po novem bi bila organa ZZZS dva: Svet ZZZS in generalni direktor zavoda. Svet ZZZS sestavlja 15 članov, ki imenujejo generalnega direktorja, soglasje pa daje Vlada RS.

4. Vzpostavitev fleksibilnega načina dogovarjanja med partnerji

Ministrstvo za zdravje sprejme Akcijski načrt zdravstvenega varstva, ki bo temeljil na izhodiščih ekonomske in socialne politike ter na makroekonomskih izhodiščih Vlade RS za načrtovanje javnih financ. Akcijski načrt mora bit sprejet v soglasju z ministrstvom za finance. Tako postavljen akcijski načrt bo predstavljal podlago za pogajanja o vsebini, količini in vrsti storitev ter zdravstvenih programov med ZZZS in predstavniki izvajalcev zdravstvene dejavnosti. ZZZS je kot plačnik odgovoren za postavljanje standardov in normativov ter vzpostavitev, implementacijo in spremembe plačilnih mehanizmov.

5. Ureditev področja vrednotenja zdravstvenih tehnologij

Vrednotenje zdravstvenih tehnologij je interdisciplinarno področje, ki proučuje medicinske, ekonomske, socialne in etične posledice mejnih vrednosti, vpeljave in uporabe zdravstvenih tehnologij na področju zdravstva. Področje je del implementacije Direktive o čezmejnem prehodu pacientov.

6. Financiranje investicij v ceni zdravstvenih storitev preko višje amortizacije

V skladu z večjo avtonomnostjo javnih zdravstvenih zavodov se bo financiranje, izvajanje in odgovornost za izvedbo investicij v javne zdravstvene zavode prenesla na zavode. Vsak izvajalec bo preko sredstev za amortizacijo, ki bo priznana v ceni zdravstvenih storitev, odločal o investicijah lastnega zavoda in bo za svoje odločitve nosil tudi polno odgovornost. Ministrstvo za zdravje oziroma preko njega Vlada RS bosta obdržala le pristojnost odločanja o nacionalnih prioritetah in zdravstveni politiki in vlogo nadzora preko nadzornih svetov.

7. Spremembe prispevnih osnov, opredelitev zavarovancev in njihovih pravic ter osnov za izplačevanje določenih pravic

  • Zakon na novo opredeli družinske člane. Med družinske člane šteje le ožje družinske člane, to so otroci in partner. Opredeljuje tudi nadaljnji pogoj, ko je partner lahko zavarovan kot družinski član in sicer je njegov status vezan na povprečni dohodek na družinskega člana, kadar le-ta ne presega minimalne plače.
  • Zakon ureja status vojakov v skladu s spremembami Zakona o vojski, ki je ukinil vojaške obveznike. Zakon uvaja novo kategorijo zavarovancev, to so pripadniki in pripadnice Slovenske vojske ter osebe, ki opravljajo vojaško dolžnost v skladu s posebnimi predpisi.
  • Osnova za plačilo začasne zadržanosti z dela zaradi bolezni se zmanjša za vse dodatke in predstavlja osnovno plačo (brez izplačila nadur, delovne uspešnosti), saj so navedene bonitete odvisne od sprotne obremenjenosti na delovnem mestu in so izplačane zaradi nadpovprečne uspešnosti. Njihovo upoštevanje pri izračunu nadomestila ni upravičeno.
  • Na novo se definira kategorija kmet ter osnova za plačevanje njihovih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Dohodek iz kmetijske dejavnosti se šteje dohodke osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodek druge kmetijske dejavnosti in dohodek dopolnilne dejavnosti na kmetiji.
  • Vojaškim invalidom in civilnim invalidom vojne se odstotek nadomestila v primeru nadomestila za zadržanost od dela zaradi bolezni in nadomestila za zadržanost od dela zaradi poškodb izven dela, nege družinskega člana in spremstva, ki ga odredi zdravnik, izenači z ostalimi kategorijami zavarovancev.

4. Zakon o zdravstveni dejavnosti

Izhodišča zakona temeljijo na vrednotah zdravstvenega varstva, to so univerzalnost, pravična dostopnost, ki temelji na potrebah državljanov, enakost dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev, preglednost pravic in javno finančna vzdržnost. Osnovna zakonska izhodišča se nanašajo na ukrepe, ki bodo na eni strani zagotavljali delovanje zdravstvenega sistema v okviru finančne vzdržnosti, po drugi strani pa omogočali razvoj zdravstvenega sistema.

1. Mreža izvajalcev zdravstvene storitve

Zakon postavlja spremembe v smeri postavitve fleksibilne oblike kriterijev in tudi same mreže. Mreža tako odseva trende sprememb v demografski in epidemiološki strukturi prebivalstva, zajema razvoj v tehnološkem napredku ter mobilnosti in infrastrukturi.

2. Mreženje izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti

Zaradi visoke geografske razpršenosti izvajalcev zdravstvenih storitev (predvsem na sekundarni ravni), je potrebno iskati sinergije v skupnih procesih vodenja, administracije ter potencialno tudi nekaterih zdravstvenih služb med posameznimi javnimi zavodi določenega geografskega področja. Novi zakon določa, da mreženje lahko poteka tako vertikalno (t. j. med posameznimi izvajalci določene ravni zdravstvene dejavnosti), kot tudi horizontalno (t. j. med izvajalci različnih ravni zdravstvene dejavnosti).

3. Avtonomni javni zdravstveni zavodi

Zakon omogoča avtonomno in odgovorno razpolaganje s premoženjem ter optimizacijo in racionalizacijo na področju kadrovske politike (izločitev delavcev iz sistema plač v javnem sektorju, približanje JZZ obliki javnih podjetij s popolnimi pristojnostmi in odgovornostmi).

V primeru avtonomnih javnih zavodov problematike normativov ni oziroma je prenešena na posamezen javni zavod. Normativi v tem primeru postajajo del pogodbenega razmerja med zaposlenim in delodajalcem.

4. Ostali javni zdravstveni zavodi

Pri javnih zdravstvenih zavodih novi zakon uvaja zgolj funkcijo direktorja ter potencialnih pomočnikov direktorja - direktor in eden do dva pomočnika direktorja. Pri tem postane funkcija strokovnega direktorja vsebinsko in formalno-pravno funkcija pomočnika direktorja. Sestavo nadzornih svetov zakon korigira na način, da bo v njej večino članov predstavnikov ustanovitelja, en član predstavnik "uporabnikov" ter en član predstavnik zaposlenih.

5. Opravljanje zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti

Zakon opredeljuje, da ločitev javnega in zasebnega poteka preko jasne opredelitve delovnopravnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem, pri čemer mora delojemalec upoštevati izpolnitev z zakonom opredeljenih pogojev za izdajo soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. Delodajalec mora smotrno ter kot dober gospodar oceniti, ali je podelitev soglasja primerna, glede na izpolnjene pogoje za delo po pogodbi o delu, in v primeru izdaje soglasja za delo pri izvajalcu zasebne zdravstvene dejavnosti upoštevati konkurenčnost izvajalca zdravstvene dejavnosti pri katerem želi zdravstveni delavec dodatno delati ali opravljati zdravstvene storitve. Skladno s tem se v zakonu od vodstva javnih zavodov zahteva uveljavljanje konkurenčne prepovedi, od zaposlenih v tovrstnih zavodih pa njeno striktno upoštevanje.

6. Normativi

Zakon določa, da se normativi za delo določijo na ravni posameznega javnega zdravstvenega zavoda, saj so del delovno-pravnega razmerja. Določitev normativov je potrebna zgolj v primerih javnih zavodov, ki niso avtonomno organizirani ter njihovi zaposleni spadajo pod sistem plač v javnem sektorju, saj zaradi enotne plačne politike, ki ne upošteva produktivnosti kadra drugače ni mogoče zagotavljati optimalne storilnosti v rednem delovnem času.

7. Koncesije

Trajanje koncesij samo po sebi ni problematično, vendar zakon vzpostavlja potrebne mehanizme, ki bodo zagotavljali, da bo koncesionar dodeljeno koncesijo izvajal v skladu s sklenjeno koncesijsko pogodbo, kakovostno in varno. Zakon zagotavlja sprotno preverjanje (vsaj enkrat v licenčnem (7 letnem) obdobju), če koncesionar v času trajanja koncesije še izpolnjuje pogoje za izvajanje zdravstvene dejavnosti.

8. Zasebna in samoplačniška zdravstvena dejavnost

Zakon določa, da javni zdravstveni zavod lahko tržno dejavnost izvaja zgolj v okviru kapacitet (prostor, oprema, kadri), ki niso financirane s strani obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ter tako ostajajo neizkoriščene. Uporaba teh kapacitet v okviru tržne dejavnosti javnega zdravstvenega zavoda je smotrna z vidika optimizacije izkoriščenosti investicij v takšne kapacitete, ki so financirane iz javnih sredstev. Neizkoriščene presežne kapacitete namreč generirajo oportunitetne stroške, ki lahko povišujejo breme na javna sredstva namenjena zdravstvu.

9. Zbornice

Odločitev med obveznim in prostovoljnim članstvom v zbornici je politična odločitev, ki izhaja iz tradicije, političnega sistema določene države in vloge zdravstva v državi. V EU sta prisotna oba modela, tako obvezno kot tudi prostovoljno članstvo v zbornici. Pri odločitvi o eni ali drugi obliki je pomembno, da se pristopi k ureditvi celovito in v primeru ukinitve obveznega članstva ustrezno uredi vprašanja pristojnosti zbornice in prepreči neenakost položaja zdravstvenih delavcev, ki so člani zbornice in tistih zdravstvenih delavcev, ki niso člani zbornice.

10. Nadzor

Dosedanji zunanji nadzor ministrstva za zdravje zakon preimenuje v izredni nadzor, ki obsega nadzor nad zakonitostjo dela izvajalca zdravstvene dejavnosti (sedanji upravni nadzor) in nadzor nad strokovnostjo in kakovostjo dela izvajalca.

Zakon črta podzakonski akt o nadzoru, določbe glede postopka izvajanja izrednega nadzora pa se urejajo z zakonom samim. V preostalem se smiselno uporabi Zakon o splošnem upravnem postopku.

Zakon dodaja redni strokovni nadzor, ki ga opravljajo zbornice. Izredni strokovni nadzor nad delom zdravstvenih delavcev, ki so jih do sedaj opravljale pristojne zbornice novi zakon črta, saj ga izvaja ministrstvo.

5. Zakon o lekarniški dejavnosti

Bistvene spremembe v predlogu novega zakona se nanašajo na mrežo zdravstvene dejavnosti, mreženje izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti, povečanje avtonomije javnih zdravstvenih zavodov, optimizacijo poslovanja in odgovornosti uprave zavodov, pogoje opravljanja zdravstvenih storitev pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, normative za delo, koncesije, zasebno in samoplačniško zdravstveno dejavnost, zbornice in javna pooblastila, kakovost in varnost v zdravstveni dejavnosti ter nadzor nad opravljanjem zdravstvene dejavnosti.

1. Merila za določitev mreže lekarn

Mrežo lekarn glede na sedaj veljavni ZLD definira plan zdravstvenega varstva, kar je lahko problematično tako pravno kot tudi ekonomsko. Problematika definicije mreže izhaja iz načina njene determinacije. ReNPZV tako lekarniško mrežo določa na podlagi minimalnih demografskih (t. j. minimalno število prebivalcev na lekarniško enoto) in minimalnih geografskih (t. j. minimalna razdalja med lekarniškima enotama) kriterijev.

Takšna determinacija mreže je problematična tako z vidika zagotavljanja optimalne pokritosti lekarn na področju Slovenije (števila in koncentracije lekarniških enot) ter posledično z vidika najučinkovitejše dostopnosti do zdravil. Determinacija mreže na podlagi minimalnih kriterijev ne zagotavlja geografske razpršenosti in pokritosti področja z lekarnami (t. j. ne zagotavlja pokritosti geografsko in ekonomsko nezanimivih področij), po drugi strani pa dodatno znižuje koncentracijo lekarn na področjih, ki so ekonomsko in geografsko zanimiva, kar rezultira v višjih cenah lekarniških storitev.

Oblikovanje mreže v novem zakonu temelji na določitvi maksimalnih vrednosti kriterijev (npr. maksimalna razdalja med lekarnama oziroma maksimalno število prebivalcev na lekarno).

2. Javni zavod

Javni zavod za opravljanje lekarniške dejavnosti po sedanjem ZLD ustanovi občina ali mesto, in sicer za svoje območje. Za razliko od opravljanja lekarniške dejavnosti kot zasebnik na podlagi podeljene koncesije, lahko javni zavod organizira svojo dejavnost v neomejenem številu lekarn oziroma podružnic. Potencialna diskriminatornost obravnave javnih zavodov napram zasebnim izvajalcem, se prav tako pojavlja z vidika potencialnega konflikta interesov pri podeljevanju koncesij, saj koncesijo za opravljanje lekarniške dejavnosti podeli občina oziroma mesto, ki pa je obenem lahko tudi ustanovitelj javnega zavoda za opravljanje lekarniške dejavnosti.

Zakon jasneje definira, da dovoljenje za opravljanje lekarniške dejavnosti (sicer tudi na primeru javnega zavoda) izda ministrstvo.

3. Koncesija za opravljanje lekarniške dejavnosti

Lekarniška dejavnost se opravlja v okviru javnih zavodov kakor tudi na podlagi podeljene koncesije. Koncesija se podeli za javno lekarniško službo, ki pa se deli na del financiran iz javnih sredstev (t. j. zdravila na recept) ter del, ki je financiran iz zasebnih sredstev oziroma se realizira na trgu (zdravila brez recepta, ki so del javne lekarniške službe).

Z namenom minimizacije konflikta interesov ter težnje po optimalni in najučinkovitejši dostopnosti do zdravil ter oblikovanju optimalne mreže lekarn novi zakon določa, da se podeljevanje koncesij s področja lekarništva prenese z ravni občin na raven ministrstva.

4. Finančno poročanje koncesionarjev

V primeru poslovanja zasebnih lekarn, ki poslujejo na podlagi podeljene koncesije, je ta nadzor trenutno izjemno pomanjkljiv. Koncesionarjem namreč ni potrebno javno poročati svojih poslovnih rezultatov, kljub temu, da so porabniki javnih sredstev in kljub temu, da je to potrebno v primeru vsake gospodarske družbe, tudi če le-ta ni porabnik javnih sredstev.

Skladno z omenjenim in zaradi zagotovitve transparentnosti poslovanja novi zakon uvede obvezno finančno poročanje koncesionarjev o rezultatih poslovnega leta.

5. Statusnopravne oblike zasebnih lekarn

Po ZLD je lekarniško dejavnost opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebniki (lekarnarji). Statusna oblika zasebne lekarne zakonsko ni določena, vendar iz celotnega ZLD izhaja, da gre za posameznika.

Ministrstvo je z vidika, da zakon ne določa natančno statusne oblike lekarnarja in tako dovoljuje različne razlage, naredilo primerjavo z drugimi izvajalci, ki opravljajo zdravstveno dejavnost, ter v novem zakonu razširilo statusne oblike in dovoljenje za opravljanje lekarniške dejavnosti tudi v obliki gospodarskih družb, vendar pod predpisanimi pogoji, s katerimi bi še vedno poskrbeli za dobro oskrbljenost prebivalstva z zdravili in za njihovo varno uporabo ter ohranili strokovno neodvisnost lekarniškega farmacevta.

6. Horizontalna in vertikalna integracija

Sedanji ZLD ne prepoveduje izrecno ne horizontalnega in ne vertikalnega povezovanja, vendar pa skozi ureditev lekarniške dejavnosti ter skozi opredelitev statusno pravnih subjektov, ki lekarniško dejavnost lahko opravljajo, integracije de facto regulira. Ker je regulacija vertikalnih in horizontalnih integracij pomanjkljiva ter povzroča tržne anomalije, novi zakon predpisuje, da se vertikalna integracija prepove, pri čemer se prepove tudi integracija preko povezanih oseb. Horizontalna integracija je dovoljena.

7. Lekarniške zbornice

Lekarniška zbornica Slovenije je združenje pravnih oseb (javnih zavodov in zasebnih lekarnarjev) in ne poklicno združenje, ki bi v večji meri zastopalo interese stroke - magistrov farmacije, ki delajo v lekarniški dejavnosti. Novi zakon spreminja članstvo v LZS v članstvo fizičnih oseb, s tem pa se uvaja tudi prostovoljno članstvo.

6. Zakon o medicinskem izvedenstvu

Ustanovitev posebne organizacije za opravljanje izvedenskih opravil za potrebe nosilcev socialnih zavarovanj v Sloveniji bi v primerjavi s sedanjo ureditvijo prinesla vrsto prednosti, ki se kažejo v racionalnosti postopkov ocenjevanja upravičenosti zavarovanih oseb do posameznih pravic, v večji strokovnosti, razmejitvi med izvedenskimin upravnim postopkom in zagotavljanjem možnosti razvoja področja izvedenske medicine po vzoru primerljivih evropskih držav.

1. Enoten organ za opravljanje nalog na področju medicinskega izvedenstva

Novoustanovljeni organ, to je zavod za izvedenstvo, bi opravljal naloge ocenjevanja upravičencev do uveljavljanja pravic iz socialnega zavarovanja na področju medicinskega izvedenstva, ki jih doslej opravljajo izvedenci ZZZS in ZPIZ.

Z ustanovitvijo novega zavoda za izvedenstvo bi se vse naloge, ki jih na tem področju izvajata ZZZS in ZPIZ, prenesla nanj. To pomeni tudi prenos kadrov, ki doslej v obeh zavodih opravljajo naloge izvedenskih organov.

2. Racionalnost postopkov ocenjevanja upravičenosti zavarovanih oseb do posameznih pravic in večja učinkovitost izvedenskih opravil

Ker se o pravicah iz zavarovanj odloča na več stopnjah, za vse pa je potrebna zdravstvena dokumentacija, ki se nahaja pri izbranih zdravnikih, se zmanjša administrativno delo in s tem skrajšajo postopki ter znižajo stroški priprave dokumentacije. To velja tako za postopke pridobivanja pravice do bolniškega staleža nad 30 dni kot tudi za invalidske komisije. Zaradi skrajšanja postopkov bi se znižali tudi stroški bolniškega staleža.

Zavod bi imel tudi enoto za funkcionalno diagnostiko za potrebe izvedencev, s čimer bi se še dodatno skrajšali postopki ocenjevanja in obravnav posameznih zahtev in vlog. Tako je racionalizacija in večja učinkovitost izvedenskih opravil eden izmed razlogov za ustanovitev nove organizacije za izvedenska opravila v socialnih zavarovanjih.

3. Večja strokovnost dela in razvoj področja izvedenske medicine ter objektivnost odločitev

Organiziranje izvedenskih služb v enem samem zavodu ali organizaciji bi omogočil večjo enotnost pri ocenjevanju upravičenosti do posameznih pravic, omogočeno bi bilo bolj objektivno in strokovno ocenjevanje zahtev zavarovanih oseb po posameznih pravicah, odpravljeni bi bili očitki, da isti zavod (ZZZS ali ZPIZ) sam ocenjuje utemeljenost do določenih pravic in hkrati odloča o pritožbah oziroma v postopkih za varstvo pravic zavarovanih oseb.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

22.10.2019 15:56:14:
Vlada sprejela mnenje o Predlogu zakona o dopolnitvi Zakona o delovnih razmerjih

22.10.2019 15:56:39:
Vlada sprejela predlog novele Zakona o urejanju trga dela

22.10.2019 15:54:22:
Povračila stroškov vpisnin in šolnin ter vrtcev in predšolskega izobraževanja posameznim javnim uslužbencem v tujini v višjem znesku iz upravičenih razlogov

22.10.2019 15:53:22:
Vlada je sprejela odgovor na pisno poslansko pobudo v zvezi s pogoji za pridobitev pravic v Sloveniji

22.10.2019 15:52:35:
Vlada sprejela odgovor na pisno poslansko vprašanje v zvezi z jubilejnimi nagradami

Najnovejši članki:

23.10.2019 13:27:58:
Obrestne mere za obresti na posojila med povezanimi osebami - oktober 2019

23.10.2019 13:19:38:
Dajanje posojil družbenikom

23.10.2019 7:22:24:
Odločba o ugotovitvi, da tretji odstavek 116. člena ter četrti in peti odstavek 406. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter prvi in drugi odstavek 37. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso v neskladju z Ustavo

23.10.2019 6:57:29:
Obstoj delovnega razmerja - študentsko delo - elementi delovnega razmerja - volja

23.10.2019 14:36:05:
Zaposlitveni oglas: Referent finančno računovodskega oddelka (m/ž), Maribor

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT