Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 13.4.2012 13:47:43

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ

Vlada RS je na 10. redni seji, ki je potekala 12. aprila 2012, določila besedilo predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakonov za uravnoteženje javnih financ.

Cilji predloga zakona so zagotoviti vzdržne javne finance, zakonski okvir za učinkovito upravljanje z javnimi financami, makroekonomsko stabilnost ter trajen in stabilen narodnogospodarski razvoj ter oblikovati pravila za večjo fiskalno disciplino.

Uravnoteženje javnih financ je nujno predvsem z vidika zagotavljanja stabilnega in vzdržnega domačega makroekonomskega okolja, pa tudi z vidika sprejetih zahtev na ravni EU. Brez korenitih kratkoročnih, kakor tudi dolgoročnih strukturnih ukrepov Slovenija ne more izboljšati svojega javnofinančnega salda, kar hkrati pomeni tudi hitro nadaljevanje rasti dolga sektorja države. Ne-ukrepanje v naslednjih letih vodi tudi do povečevanja obveznosti servisiranja dolga ter hkrati močno povečuje tveganje za padanje bonitetnih ocen in s tem rast zahtevanih donosov na vrednostne papirje RS na mednarodnih trgih.

Vlada z interventnimi spremembami zakonov prvič koreniteje posega v znižanje obsega in strukture javnih izdatkov, da bi povečala možnosti za rast, ki je ključni predpogoj za vzpostavitev dolgoročnega razvoja Slovenije. Slovenija v nasprotju s številnimi državami članicami doslej še ni bila izpostavljena korenitejšim reformam in posegom v javne izdatke.

Ker se v javnosti pojavljajo informacije, da bodo ukrepi še dodatno ogrozili socialno najbolj ogrožene družine, Vlada poudarja, da je veliko ukrepov povezanih s cenzusom, ki je naravnan na 64 odstotkov povprečne plače na družinskega člana, kar znaša okoli 625 evrov neto na družinskega člana. Tako so na cenzus vezana starševska nadomestila, otroški dodatki, pravica do pomoči ob rojstvu otroka, pravica do dodatka za veliko družino, subvencioniranje prevozov za dijake in študente, subvencioniranje malice za učence in dijake, subvencioniranje kosila za učence ter znižanje plačila vrtca. To pomeni, da štiričlanska družina lahko zasluži skupaj 2499 eur neto, ne da bi jo prizadeli varčevalni ukrepi na navedenih področjih.

Zakon vsebuje spremembe predpisov, ki so potrebne za znižanje odhodkov, predvidene s predlaganim rebalansom.

S predlaganim zakonom se spreminjajo:

  • Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju,
  • Zakon o zdravstveni dejavnosti,
  • Zakon o družbi Slovenske železnice,
  • Zakon o družbi za avtoceste RS
  • Zakon o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi in subvencijah mladim družinam za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja,
  • Stanovanjski zakon,
  • Zakon o prevozih v cestnem prometu,
  • Zakon o zagotavljanju sredstev za investicije v javno železniško infrastrukturo,
  • Zakon o postopnem zapiranju Rudnik Trbovlje-Hrastnik
  • Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin
  • Zakon o javni agenciji za knjigo Republike Slovenije
  • Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije
  • Zakon o policiji
  • Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja
  • Zakon o visokem šolstvu
  • Zakon o osnovni šoli
  • Zakon o vrtcih
  • Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami
  • Zakon o šolski prehrani
  • Zakon o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji
  • Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu
  • Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč
  • Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
  • Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu Republike Slovenije
  • Zakon o subvencioniranju študentske prehrane
  • Zakon o štipendiranju
  • Zakon o urejanju trga dela
  • Zakon o vojnih invalidih
  • Zakon o vojnih veteranih
  • Zakon o žrtvah vojnega nasilja
  • Zakon o splošnem upravnem postopku
  • Zakon o socialnovarstvenih prejemkih
  • Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v RS
  • Zakon o interventnih ukrepih
  • Zakon o verski svobodi
  • Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov
  • Zakon o pravniškem državnem izpitu
  • Zakon o sistemu plač v javnem sektorju
  • Zakon o javnih uslužbencih
  • Zakon o dohodnini
  • Zakon o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov
  • Zakon o davku na vodna plovila
  • Zakon o davku na motorna vozila
  • Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju
  • Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev

Nekateri ukrepi na prihodkovni strani, ki so zajeti v predlog Zakona za uravnoteženje javnih financ

Obdavčitev izjemnih dobičkov iz prodaje zemljišč po spremembi namembnosti

Z zakonom se uvaja nova protišpekulativna dajatev na dobiček, ki nastaja zaradi spremembe namembnosti zemljišč. Namen zakona je, da se ob prodaji zemljišča za gradnjo stavb preko obdavčitve pobere del dobička, h kateremu lastnik ni prispeval s svojimi vlaganji, ampak je ta rezultat spremembe občinskih prostorskih planov. Posebej se želi skozi obdavčitev zajeti dobičke, ki so rezultat špekulativnih nakupov kmetijskih zemljišč ob koriščenju informacij o načrtovanih spremembah občinskih prostorskih načrtov.

Davek se odmeri ob prodaji zemljišča, davčna osnova je dosežena razlika med vrednostjo zemljišča ob odsvojitvi in vrednostjo zemljišča ob pridobitvi. Davčne stopnje so določene v odvisnosti od časa, ki je minil med spremembo namembnosti zemljišča in prodajo zemljišča in se postopno zmanjšujejo.

Davek na vodna plovila

S predlogom zakona se uvaja dodatni davek na vodna plovila, ki bo prihodek državnega proračuna. Dodatni davek se odmeri na enak način in od enakih osnov, kot so že določene z zakonom o davku na vodna plovila (ta je sicer prihodek občin), stopnje davka pa so določene s tem zakonom. Zaradi ekonomičnosti postopka je predvideno, da se ta dodatni davek odmeri hkrati z davkom na vodna plovila.

Obdavčitev motornih vozil

S predlogom zakona se uvaja dodatna davčna obveznost iz naslova davka na motorna vozila in sicer v obliki pribitka k davku za osebna motorna vozila s prostornino motorja nad 2500 cm3. Višina dodatne davčne obveznosti je odvisna od prostornine motorja motornega vozila in je določena progresivno. Pribitek se bo obračunaval od enake davčne osnove kot običajni davek na motorna vozila, zanj bodo veljale enake davčne oprostitve in možnosti vračila kot za običajni davek na motorna vozila. Pribitek bo prihodek državnega proračuna. Dodatna obremenitev se bo obračunavala za vozila, ki bodo prvič registrirana v Sloveniji po uveljavitvi tega zakona.

Posebni protikrizni davek na nepremično premoženje

Z zakonom se predlaga uvedba protikriznega davka na nepremično premoženje, ki bi ga plačevale osebe (pravne in fizične), ki imajo v Sloveniji v lasti nepremično premoženje v skupni vrednosti nad 1 mio eurov. Davek bo letna obveznost in se bo plačeval po stopnji 0,1 % od vrednosti premoženja, kakor je le-ta ugotovljena po predpisih o množičnem vrednotenju. Stopnja davka se poveča, če lastnik nepremičnin ne uporablja sam oziroma za opravljanje dejavnosti, niti jih ne oddaja v najem. S tem se spodbuja lastnike nepremičnin, da svojo lastnino ekonomsko izkoriščajo in da prijavijo najemna razmerja v pristojni register v skladu z veljavno zakonodajo.

Davek bo odmeril davčni organ po davčnih predpisih, pri čemer bo plačilo obveznosti urejeno enako, kot to velja za letno nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč.

Davek na dohodke od kapitala

S predlaganimi spremembami določbe zakona o dohodnini, ki določajo stopnje obdavčitve dohodkov od kapitala se predlaga povišanje stopenj za 5 odstotnih točk in sicer na 25 % od davčne osnove. Predlagane spremembe ne vplivajo na oprostitev plačila davka za določene obresti do višine 1000 eurov niti ne vplivajo na postopno zniževanje davčne obveznosti pri odsvojitvi kapitala v odvisnosti od obdobja lastništva pred odsvojitvijo.

Rešitve v zakonu o dohodnini morajo biti usklajene z rešitvami v zakonu, ki ureja davek od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, zato se predlaga identična sprememba tudi v tem zakonu.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

9.10.2019 16:21:59:
Informativni dan hrvaškega nosilca pokojninskega zavarovanja (Ljubljana, 17. oktober 2019)

9.10.2019 16:19:17:
Sporazum o socialni varnosti med Slovenijo in Južno Korejo

4.10.2019 15:37:50:
Uporabniki transakcijskih računov (osebnih računov) bodo konec oktobra prejeli informacijo o obračunanih nadomestilih

4.10.2019 14:11:31:
Izjava evropskih združenj bančnega sektorja v zvezi s prehodom na EURIBOR s prenovljeno metodologijo in prehodom EONIE na €STR

4.10.2019 14:08:06:
Pojav ponudb na Facebooku za najem lažnih kreditov preko spleta

Najnovejši članki:

14.10.2019 10:21:35:
Zaposlitveni oglas: Računovodja m/ž, Ljubljana

10.10.2019 16:05:12:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K)

10.10.2019 15:20:55:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost ZDDV-1

8.10.2019 14:07:33:
Zaposlitveni oglas: Samostojni računovodja (m/ž), Ljubljana

7.10.2019 16:02:28:
Predlog sprememb Zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov - ZDDOIFI-A (3. 10. 2019)

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT