Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 9.7.2012 14:12:44

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Vlada sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih

Vlada RS je na 21. redni seji, ki je potekala 5. julija 2012, sprejela Predlog zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Predlog zakona vpeljuje izvršnico, odpravlja omejitve plačilnih rokov v poslih med gospodarskimi subjekti in vpeljuje tehnične dopolnitve do zdaj veljavnega Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.

Namen zakona je zajeziti plačilno nedisciplino, ki negativno vpliva na likvidnost, konkurenčnost in razvoj gospodarskih subjektov ter zapleta njihovo finančno upravljanje. Upniki zaradi zamud pri plačilih potrebujejo zunanje financiranje, ki je težje dostopno v obdobju gospodarskega upada, zamude pa so lahko celo vzrok za stečaj sicer zdravih podjetij, zlasti malih in srednjih.

Poleg ZPreZP so bili v zadnjih letih sprejeti številni predpisi, katerih namen je bil izboljšati poplačilo terjatev upnikov. Ker se je pokazalo, da navedene pobude niso bile dovolj, saj se težave v plačilni nedisciplini niso zmanjšale, se predlaga uvedba izvršnice. Namen predlagane stroge zaveze – izvršnice - dolžnika je zagotoviti upniku hitro poplačilo. Zaradi stroge zaveze dolžnika je uporaba izvršnice omejena na gospodarske subjekte in javne organe. Hkrati velja, da se dolžnik obveznosti iz izvršnice podredi prostovoljno.

Predlog zakona:

  • vpeljuje izvršnico,
  • odpravlja omejitve plačilnih rokov v poslih med gospodarskimi subjekti in
  • vpeljuje tehnične dopolnitve do zdaj veljavnega Zakona o preprečevanju zamud pri plačilih.

Izvršnica je listina, ki vsebuje nepreklicno pooblastilo:

  • podpisnika (to je dolžnika) banki, da izvršnico plača iz sredstev na računu dolžnika in
  • imetniku (to je upniku) izvršnice, da se poplača iz sredstev na računu dolžnika.

Zaveza iz izvršnice je strožja od menične zaveze, saj s izdajo izvršnice dolžnik soglaša, da:

  • lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti iz izvršnice v breme denarnih sredstev na kateremkoli dolžnikovem računu pri katerem koli ponudniku plačilnih storitev;
  • ponudnik plačilnih storitev, ki mu je bila izvršnica predložena v plačilo, onemogoči dolžniku razpolaganje z njegovimi denarnimi sredstvi (blokira račun), dokler izvršnica ni plačana.

V nasprotju z ureditvijo domicilirane menice, banka izvršnico zadrži do poplačila, kar zagotavlja večjo varnost upnika.

Izvršnica nima abstraktne pravne narave, saj mora vsebovati podatke o pogodbi oziroma drugem pravnem temelju nastanka obveznosti. Ne glede na kavzalnost izvršnice bo hitro poplačilo obveznosti iz izvršnice zagotovljeno na podlagi:

  • domneve, da izvršnica vsebuje nepreklicni pooblastili upniku in banki o poplačilu, in
  • določbe, da ponudnik plačilnih storitev ne preverja, ali še obstaja obveznost oziroma je bila izpolnjena obveznost upnika.

Izvršnica vsebuje strogo zavezo dolžnika, zato izvršnico lahko izdajo le gospodarski subjekti in javni organi. Oboji morajo pri opravljanju svoje dejavnosti delovati kot dober gospodarstvenik, torej s stopnjo skrbnosti, ki omogoča oziroma zahteva ustrezno znanje za presojo tveganj, povezanih z izdajo izvršnice.

Tudi dolžnik je zavarovan pred zlorabami, saj ga mora ponudnik plačilnih storitev obvestiti o unovčenju izvršnice. V skladu z ustavno zagotovljeno pravico do sodnega varstva, lahko dolžnik zahteva izdajo začasne odredbe, v skladu z zakonom, ki ureja zavarovanje.

Izvršnica omogoča le poplačilo iz sredstev na računih dolžnika pri ponudnikih plačilnih storitev, s katerimi dolžnik lahko razpolaga. Upnik se tako npr. ne more poplačati iz sredstev na računih, ki so bili blokirani zaradi izvršbe. Sklepi o izvršbi ali zavarovanju imajo prednost pred izvršnico, zato določbe o izvršnici ne posegajo v postopek izvršbe.

Ker bo zakon veljal le v Republiki Sloveniji, izvršnica ne bo zajela dolžnikovih računov, ki jih vodijo tuji ponudniki plačilnih storitev.

Izvršnica je tudi izvršilni naslov, zato so njeni učinki blizu tudi neposredno izvršljivemu notarskemu zapisu. Če bo upnik izvršnico preko sodišča poslal v postopek izvršbe, bo sicer dosegel enak cilj, vendar bo potreboval dlje in imel večje stroške. Večja prilagojenost izvršnice elektronskemu poslovanju in avtomatizem poplačila zagotavljata večjo in stroškovno ugodnejšo varnost upniku.

Vir: UKOM

Zadnji članki iz rubrike:

4.12.2019 17:49:31:
Spremembe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in spremembe Zakona o urejanju trga dela

2.12.2019 11:40:57:
Ne spreglejte! Teden popustov na Racunovodja.com

15.11.2019 14:24:42:
Vlada sprejela novelo Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih

15.11.2019 14:24:05:
Vlada sprejela stališče do mnenja Državnega sveta o Poročilu o delu Inšpektorata Republike Slovenije za delo za leto 2018

12.11.2019 15:19:17:
Varnost potrošnikov v spletni trgovini: Za zahtevo po dodatnem elementu preverjanja avtentičnosti prehodno obdobje do konca prihodnjega leta

Najnovejši članki:

7.12.2019 13:07:06:
Zakon o spremembah in dopolnitvi Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1L)

7.12.2019 12:46:18:
Poročilo o gibanju plač za september 2019

7.12.2019 12:44:00:
Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, oktober 2019

4.12.2019 17:41:47:
Kaj zajema MSRP 16 - Najemi (2019)?

4.12.2019 17:18:23:
Posebna nižja 5 % stopnja DDV za knjige

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT