Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 12.7.2012 10:10:25

Predvidene davčne spremembe: pavšalna obdavčitev, bonitete ...

Rubrika: Novičkeprint Natisni

Predvidene davčne spremembe:  pavšalna obdavčitev, bonitete ... Racunovodja.com

Ministrstvo za finance je javno objavilo osnutke predloga novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, predloga novele Zakona o dohodnini in predloga novele Zakona o davčnem postopku. S tem je zainteresirana javnost pozvana, da Ministrstvu za finance do 22. julija 2012 posreduje morebitne pripombe in predloge na objavljene osnutke novel.

Osnutki zakonov vsebujejo nekatere nove rešitve na področju obdavčevanja dohodkov pravnih oseb in dohodkov fizičnih oseb, ki jih je koalicija napovedala že v koalicijski pogodbi in za katere Ministrstvo za finance ocenjuje, da jih bo mogoče uveljaviti že za davčno leto 2013. Gre za drugi reformni paket; prvega je Državni zbor potrdil v okviru obravnave rebalansa letošnjega proračuna. Če je bil poglavitni namen prvega reformnega paketa znižanje davčnih obveznosti za zavezance, pa je drugi reformni paket namenjen predvsem rešitvam, s katerimi se uvajajo nove možnosti za administrativno razbremenitev zavezancev ter hkrati urejajo posamezna vprašanja, za katere je praksa pokazala da jih je potrebno urediti na novo oziroma za katere je treba spremeniti obstoječo ureditev. Upoštevaje navedeno je neposredni skupni javnofinančni učinek vseh treh predlogov predpisov sorazmerno nizek – ob nespremenjenih drugih okoliščinah se pričakuje za cca 4,3 mio evrov manj davčnih prihodkov od načrtovanih, vendar pa ta ocena ne vključuje možnosti povišanja prihodkov, do katerega bi lahko prišlo zaradi zmanjšanja sive ekonomije zaradi enostavnejšega administrativnega postopka v zvezi z obdavčevanjem. Poudariti je potrebno, da so bistvene rešitve, vključene v noveli Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb, v praksi polno uresničljive le, če (ko) bo uveljavljena tudi sprememba Zakona o davku na dodano vrednost, s katero bo povišan prag letnih prihodkov za obvezen vstop v sistem DDV. Le-tega je ministrstvo že posredovalo vladi v potrditev.



Ključna novost, ki jo prinaša drugi reformni davčni paket je uveljavitev oziroma olajšanje pogojev za t. im. pavšalno obdavčitev poslovnih subjektov z najmanjšim obsegom letnega prometa. Ministrstvo predlaga, da se pavšalna obdavčitev uveljavi tako, da se razširijo možnosti za ugotavljanje davčne osnove na podlagi normiranih odhodkov po zakonu o dohodnini ter da se enak način ugotavljanja davčne osnove uvede tudi v zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. Ključne značilnosti nove ureditve pavšalne obdavčitve so:

- uveljavi jo lahko zavezanec, katerega letni obseg prihodkov ne presega 50.000 evrov (doslej 42.000 evrov za fizične osebe, za pravne osebe te možnosti ni bilo)
- višina normiranih odhodkov se določi v obsegu 60% prihodkov (in ne 25% oziroma 70% kot po veljavnem sistemu za fizične osebe)
- uvaja se ugotavljanje prihodkov po načelu obračunane realizacije tako za pravne kot fizične osebe (doslej je za fizične osebe veljalo ugotavljanje prihodkov po načelu plačane realizacije)
- na področju davka od dohodkov iz dejavnosti fizičnih oseb se uvaja cedularna obdavčitev zavezancev, ki se odločijo za tak način ugotavljanja davčne osnove in sicer se davek določi v fiksni višini 20% davčne osnove; na področju davka od dohodkov pravnih oseb pa se višina davka določi na podlagi sicer veljavne stopnje davka, v letu 2013 torej 17 %
- ukinjajo se posebnosti pavšalne obdavčitve, ki so doslej veljale na področju osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti fizičnih oseb.



V posamezne novele predpisov so vključene še druge manj obsežne novosti, ki so povzete v nadaljevanju.



Osnutek novele Zakona o dohodnini vključuje še spremembe na področju vrednotenja bonitet v obliki privatne uporabe službenih osebnih motornih vozil, odpravlja neenako obravnavo dobička, doseženega z odsvojitvijo nepremičnine v primeru prenosa nepremičnine iz naslova razlastitev glede na način prenosa (s sodno odločbo ali pogodbo). Zaradi sprememb v področni zakonodaji, predvsem na področju delovanja investicijskih skladov in na področju prostovoljskega dela pa se ustrezno prilagaja tudi davčna obravnava dohodkov v povezavi s prostovoljskim delom oziroma v povezavi z dobički od naložb v investicijske sklade.



Osnutek novele Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb poleg nove sheme pavšalnega obdavčevanja za najmanjše poslovne subjekte novela posega tudi v določbe, ki določajo davčno obravnavo plačil za storitve, ki so opravljene v Sloveniji. Praksa je namreč pokazala, da obstoječa določba obravnava tovrstna plačila strožje kot bi bilo glede na namen (preprečitev davčnih utaj) določbe to primerno, zato se predlaga ureditev, po kateri bodo na viru v Sloveniji obdavčene le točno določene storitve. S tem bo olajšano poslovanje predvsem poslovnim subjektom, kot so na primer turistične agencije, pomorski agenti, ladjarji in podobni. Istočasno se širi nabor namenov, za katere zavezanci lahko namenijo donacije nepridobitnim organizacijam.



Osnutek novele Zakona o davčnem postopku prvenstveno vključuje spremembe posebnega dela zakona, ki se nanašajo na izvedbo novih rešitev, vključenih v novelo Zakona o dohodnini in Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb glede pavšalne obdavčitve. Dodatno so v zakonu predlagane še spremembe glede ureditve medsebojne pomoči na področju obdavčevanja med državami članicami EU. Na tem področju se prenaša v nacionalni pravni red evropska direktiva. Druge spremembe so vezane na rešitev vprašanj, na katera je opozorila dosedanja praksa – tako na področju razkritja podatkov, ki so davčna tajnost kot tudi glede podatkov o davčnih zavezancih, ki jih zbira DURS. Zaostrujejo se prepovedi glede uporabe računalniških programov, ki omogočajo naknadno brisanje ali spreminjanje podatkov ter odpravljajo nejasnosti v zvezi z naknadnim popravljanjem obračunov davkov. Na področju davčne izvršbe pa se predlaga, da se akti in podatki bankam, ki opravljajo naloge izvršbe, pošljejo le elektronsko.

Vir

Zadnji članki iz rubrike:

11.6.2020 9:30:25:
Delo na domu, izolacija, karantena, bolniška, subvencioniranje čakanja na delo, odlog davčnih obveznosti

12.3.2020 16:35:41:
V Sloveniji bo razglašena epidemija, vrtci in šole se začasno zaprejo

25.3.2020 16:28:51:
Ukrepi zaradi vpliva koronavirusa na gospodarstvo

12.3.2020 16:21:17:
Vlada sprejela sklep o prepovedi zbiranja ljudi v zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ter univerze

25.3.2020 16:30:28:
Z interventnim ukrepom za ohranitev delovnih mest

Najnovejši članki:

2.7.2020 19:13:15:
Predvidena odložitev rokov za poročanje o čezmejnih aranžmajih

2.7.2020 19:10:43:
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za pripravo na drugi val COVID-19 - 30. 6. 2020

2.7.2020 15:21:02:
Najpogostejša vprašanja in odgovori glede odloka o začasni splošni omejitvi zbiranja

1.7.2020 15:17:31:
Ali se plačilo računa z bonom šteje za plačilo z gotovino in ga je treba davčno potrditi preko davčne blagajne?

1.7.2020 14:21:28:
Oddaja končnih poročil za začasno čakanje na delo

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT