Portal Racunovodja.com uporablja piškotke, da lahko z analizo obiska izboljšujemo storitev, za namene oglaševanja ter raziskave rabe spleta.
Prosimo vas, da nam prijazno dovolite, da na vaš računalnik naložimo piškotke za ta namen.

Se strinjam.         Ne strinjam se.         Želim izvedeti več.

Vpisano: 17.12.2013 15:59:09

Jubilejna nagrada po 177. členu ZUJF

Rubrika: Negospodarstvo, javni sektorprint Natisni

Pojasnilo DURS, št. 4210-6214/2012, 24. 7. 2012

Prejeli smo vprašanje zavezanca, v katerem prosi za pojasnilo 177. člena Zakona za uravnoteženje javnih financ – ZUJF (Uradni list RS, št. 40/12), v zvezi z davčno obravnavo izplačila jubilejnih nagrad.

V nadaljevanju pojasnjujemo:

Pravico javnega uslužbenca do jubilejne nagrade določa ZUJF v 177. členu, in sicer zaposlenemu pripada jubilejna nagrada v višini:

- za 10 let delovne dobe 288,76 eurov,

- za 20 let delovne dobe 433,13 eurov,

- za 30 let delovne dobe 577,51 eurov,

pri čemer se kot delovna doba, skladno s tretjim odstavkom tega člena, upošteva delovna doba, ki jo je zaposleni izpolnil pri delodajalcih v javnem sektorju.

V zvezi z izplačili jubilejnih nagrad, oziroma pravice delavca do jubilejne nagrade, skladno z določili ZUJF, je na spletnih straneh Ministrstva za pravosodje in javno upravo objavljeno pojasnilo.

Davčno obravnavo jubilejnih nagrad določa 7. točka prvega odstavka 44. člena Zakona o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 13/11-UPB7, 24/12, 30/12 in 40/12-ZUJF), in sicer se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva jubilejna nagrada za skupno delovno dobo ali za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu, izplačana do višine, ki jo določi vlada. Višino, ki se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja določa 9. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 140/06 in 76/08), ki poleg zneskov neobdavčene jubilejne nagrade določa, da če je bila delojemalcu izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, se pri istem delodajalcu kasneje izplačana jubilejna nagrada za skupno delovno dobo pri zadnjem delodajalcu všteva v davčno osnovo.

Podrobnejše pojasnilo v zvezi z davčno obravnavo jubilejnih nagrad je objavljeno na spletnih straneh DURS.

 

Za namene izvajanja drugega odstavka 9. člena Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja, se kot isti delodajalec šteje javni sektor, kar smiselno izhaja tudi iz pojasnila Ministrstva za pravosodje in javno upravo.

Ključne besede:
jubilejna nagrada
javni sektor
ZUJF
pojasnilo DURS
pojasnila DURS

Zadnji članki iz rubrike:

21.9.2020 16:46:17:
Prevoz na delo - negospodarstvo

7.9.2020 17:21:21:
Odgovori na najpogostejša vprašanja v zvezi z nagrajevanjem redne delovne uspešnosti v javnem sektorju

20.7.2020 14:09:50:
Ugotovitveni sklep o višini regresa za prehrano med delom od 1. julija 2020 dalje

8.7.2020 13:46:39:
Poračun regresa za javni sektor za leto 2020

8.7.2020 16:15:14:
Regres za letni dopust za leto 2020 - negospodarstvo

Najnovejši članki:

28.10.2020 16:26:17:
Kmetijstvo: časovne omejitve, dokazila za prehod med regijami, temeljni dohodek

28.10.2020 16:16:04:
Doplačilne znamke in vozovnice

28.10.2020 15:59:03:
Delodajalci lahko oddate vlogo za povračilo nadomestila plače za oktober

28.10.2020 14:56:38:
Odpisi, odlogi in obročno plačevanje davčnih obveznosti

28.10.2020 14:52:14:
Pomembno obvestilo štipendistom

Izobraževanja
Centralni tečaj: 1€ = 239,640 SIT